Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, vsi prisotni.

Kar se tiče presežne umrljivosti, se bomo danes malo bolj podrobno seznanili s spremljanjem te umrljivosti, presežne umrljivosti v Sloveniji in pa predvsem osvetlili razloge za stanje na tem področju. Presežna umrljivost je specifičen kazalnik, ki za določeno obdobje primerja dejansko število vseh smrti s pričakovanim številom vseh smrti, ne glede na vzrok smrti. Odraža celovit vpliv različnih dejavnikov, ki so povezani z umrljivostjo. Ker je tema kompleksna in zahteva poglobljeno strokovno razumevanje področja, so z nami strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bodo podrobneje pojasnili tudi razloge za pojav presežne umrljivosti. Dovolite mi, da povzamem te glavne razloge, ki so prispevali k presežni umrljivosti zabeleženi konec lanskega leta. In sicer v jesensko-zimskih mesecih presežni umrljivosti prispeva sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal, ki je bila po nekaj letih ponovno bolj intenzivna. Dodatno je z nami še vedno okužba s SARS-CoV-2, ki je ostal z nami in najbolj ogroža prav starostnike in kronične bolnike. Prav tako k presežni umrljivosti lahko prispevajo dolgoročne posledice epidemije, na primer zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z uradnimi podatki o vzrokih smrti za leto 2023 še ne razpolagamo, zato v tem trenutku še ne moremo zanesljivo opredeliti v kolikšni meri je umrljivost zaradi covida 19 ali kakšnih drugih vzrokov prispevala k presežni umrljivosti v decembru 2023. V zvezi z objavo Eurostata, kjer smo se znašli na prvem mestu po presežni umrljivosti, je potrebno povedati, da je Eurostat presežno umrljivost izrazil kot odstotek presežka smrti decembra 2023 v Sloveniji, v primerjavi z mesečnim povprečjem smrti v Sloveniji v vseh mesecih v letih od 2016 do 2019. Umrljivost je bila v decembru 2023, zaradi sezone akutnih okužb dihal pričakovano večja kot je povprečje v vseh mesecih. Primerjava med državami prav tako ne upošteva sprememb v velikosti prebivalstva in v njegovi starostni strukturi v obdobju od 2016 do 2019, kar bi lahko tudi vplivalo na rezultat, prav tako pa na različne sezonskosti v različnih državah. V projektu EuroMOMO, ki je okrajšava za projekt z imenom European Monitoring of excess mortality for public healt actions, v katerem Slovenija sodeluje, smo v decembru 2023 opazili manjši presežek umrljivosti, predvsem v starostnih skupinah nad 65 let. Ta presežek je bil manjši od presežka v enakem obdobju leta 2022, a večji od vrednosti presežne umrljivosti v enakem obdobju v predpandemskih letih, torej 2016, 2019. Slovenija v tem projektu in v tem obdobju ne izstopa izrazito od ostalih držav, vendar je primerljivost med državami tudi v tem sistemu omejena, saj ne upošteva razlik v velikosti in strukturi prebivalstva med državami. Ne glede na povedano, pa na porast števila umrlih oseb v Sloveniji gotovo najbolj vpliva staranje prebivalstva, saj se je število prebivalcev v starosti nad 85 let v zadnjih desetih letih povečalo skoraj za polovico, pri čemer se delež umrlih prebivalcev nad 85 let z leti ne spreminja. Vsako leto namreč umre približno 15 % te starostne skupine. Kolegi iz Nacionalnega inštituta bodo podrobneje osvetlili številke umrlih v zadnjih 20. letih. Analiza vzrokov smrti v letih pred 2020 pa kaže, da v mesecih, ko opažamo največjo presežno umrljivost, gre le ta na račun smrti zaradi srčno-žilnih in respiratornih obolenj, ki kronična stanja poslabšajo. Zdaj, porast umrljivosti v teh jesensko-zimskih mesecih je v Sloveniji nekako pričakovan. Decembra 2023 je precej manjši od presežka zabeleženega v decembru v pandemskih letih, torej 2020, 2021 in 2022, verjetni vzroki za lanski presežek pa so najverjetneje gripa in ostale respiratorne okužbe in pa tudi delež covida 19, pa seveda tudi srčno-žilne bolezni in druge kronične bolezni. Ne moremo v celoti izključiti tudi možnih drugih vzrokov, vendar velikost njihovega vpliva v tem trenutku ne moremo natančno ovrednotiti, ker še ne razpolagamo z vsemi popolnimi uradnimi podatki. Glede na vse povedano je nujno, da v Sloveniji tudi v prihodnje okrepljeno vlagamo v preprečevanje bolezni, ki vključuje cepljenje, zgodnje odkrivanje bolezni ter v kakovostno oskrbo in izvajamo različne ukrepe, ki omogočajo zdravo in aktivno staranje. Toliko za enkrat pa, kot rečeno, podrobneje bo pa kolega iz Nacionalnega inštituta.