Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je druga obravnava predloga sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje, torej pokojninske reforme. Ta reforma je ena od temeljnih ne samo za to Vlado ampak za državo kot tako. Pokojninski sistem v Sloveniji je star že preko 100 let in je eden od najstarejših stebrov te države. Pokojninski sistem je prav tako izjemno pomemben za družbeno kohezivnost. Letno vplačniki vplačamo, upokojenci pa prejmejo preko 8,5 milijard evrov, deloma preko proračuna, večinoma pa preko ZPIZ. V kolikor se družba ne more dogovoriti o stvari, kot je bodoče financiranje pokojninskega sistema, zaide v velike težave. To lahko pogledamo na primeru Francije, kjer je pokojninska reforma oziroma njeno splošno nesprejetje že nekaj let eden od glavnih motorjev družbene in politične krize, ki jo država doživlja. Pri nas smo za to vse naredili, da gremo po obratni poti. Najprej smo s socialnimi partnerji delali skoraj eno leto, da smo prišli do konsenza med Vlado, predstavniki zaposlenih in predstavniki gospodarstva.

Nato smo se izdatno pogovarjali tudi z upokojenci in tudi z njimi dosegli konsenz in nazadnje poskušali se dogovoriti tudi s parlamentarno opozicijo. Namreč pokojninska zakonodaja je lahko uspešna le, če jo sprejema najširša družbena večina in na ta način doseže zaupanje v pokojninski sistem, zaupanje tistih, ki pokojnine že prejemajo ali pa se bodo v kratkem upokojili, da lahko na pokojninski sistem računajo in zaupanje mlajših generacij, da bo ta pokojninski sistem, v katerega vplačujejo, vplačujemo desetletja, koristil tudi njim oziroma nam. V kolikor tega zaupanja ni, se lahko pokojninski sistem zelo hitro začne podirati, namreč če nimamo medgeneracijskega dogovora med vplačniki in tistimi, ki pokojnine prejemajo, ta sistem zaide v krizo.

Zdaj, če na kratko predstavim, zakaj je pokojninska reforma potrebna. V najširšem pomenu besede je razlog za pokojninsko reformo staranje prebivalstva. Kar pomeni, živimo dlje, vsako leto se pričakovana življenjska doba podaljša za leto ali dve, imamo pa iz generacije v generacijo manj otrok, torej so generacije bodočih vplačnikov manjše. Če danes enega upokojenca podpira pet aktivno zaposlenih, se nam slika slabša, da bo čez 30 let na enega upokojenca prišlo samo še prišli samo še trije aktivno zaposleni. Zato je treba izvajati reformo predvsem v smislu, da se nekoliko podaljšuje delovno aktivnost. Mi smo k temu pristopili deloma z administrativnim podaljševanjem starosti. spodnja meja gre iz 60 na 62, zgornja meja pa iz 65 na 67 let. In pa seveda nagovarjamo ljudi z mehkimi ukrepi, da bi delali dlje. Če se upokojenec ali upok..., oziroma če se zaposlen ali zaposlena, ki je že izpolnil 40 let, odloči, da bi delal leto, dve ali tri dlje, bo nagrajen s tremi dodatnimi odmernimi odstotki vsako leto in pa 40 odstotki pokojnine, ki jo lahko prejema ob plači. Ob tem smo v Zakonu o urejanju trga dela, ki je bil sprejet kot spremljevalni ukrep pokojninske reforme, sprejeli tudi druge inovativne ukrepe, kot je recimo sistem 80:90:100, kar pomeni, da se bodo starejši delavci lahko dogovorili s svojimi delodajalci, da bodo si skrajšali delovnik na 80 procentov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače, država pa bo pomagala, da bo jim priznano 100 odstotkov plačanih prispevkov. Ključno je namreč, da poskušamo ljudi nagovoriti, da v teh kritičnih letih pred zdajšnjo upokojitvijo nekoliko podaljšamo starost in s tem blagajno naredimo bolj vzdržno. Toliko na kratko.

Na koncu pa bi v imenu Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora zaprosil Državni zbor, da sklene, da bo na isti seji opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona, seveda ob pogoju, da bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga. Za sodelovanje, debato in podporo se vam najlepše zahvaljujem.