Hvala lepa, predsednica. Minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem.

Veliko je bilo že povedanega o tej spremembi pokojninskega zakona. Predvsem nas v Novi Sloveniji bega - in mene osebno - to, da nimamo, da nimamo predloženih zadostnih konkretnih številk in izračunov, da bi lahko zelo verjetno, z veliko verjetnostjo sedanjim in bodočim upokojencem povedali, kakšne bodo konkretne posledice teh sprememb pokojninskega zakona. K temu sem pozval ministra in njegovo ekipo že pred sejo odbora, potem na seji odbora in tudi do danes teh številk konkretnejših nimamo. Tako da konec koncev vse napovedi, ki pravijo, kako bo zadeva za veliko večino bodočih upokojencev bolj ugodna in pa tudi za obstoječe zdaj, ko se je pač naredilo ali pa podaljšalo to prehodno obdobje do spremembe formule usklajevanja pokojnin za vse, za bodoče in sedanje, ne moremo, ne moremo vedeti, kaj še bo, tako da to, kakšni bodo učinki, bomo šele videli. Jaz še vedno trdim, da tega vpogleda nimamo.

Zdaj, pokojninski sistem je v osnovi namenjen temu, da imamo v obdobju, ko smo svoje aktivno življenje oddelali, prispevali, dajali na stran od našega prihodka od delovne aktivnosti, da imamo varno starost. In ko iščemo eno uravnoteženo formulo, koliko in na kakšen način bomo dajali na stran in koliko in na kakšen način bomo lahko kot uživalci prejemali, vedno tehtamo med pravičnostjo in solidarnostjo. Oboje je potrebno, da ne bo pomote, oboje je potrebno, pravičnost in solidarnost, in zato je tudi tako velik pomen tega, da se vedno pri spremembah pokojninskega zakona, to ni reforma, to je sprememba, ampak če bo, ko bo ali pa ko so bile reforme, išče čim širše družbeno soglasje, ne samo politično, ampak družbeno soglasje. In tu, moram priznati, je bil opravljen velik napor. Vidim, da ste uspeli s socialnimi partnerji najti neko, neko, bomo rekli, najnižji skupni imenovalec. Je pa res, to ste sami priznali, minister, da pa zaradi tega tudi veliko, veliko predlaganih ali pa postavljenih ciljev razvodeni, zato ker pač v tem širšem iskanju dogovora se morajo določeni cilji omiljevati in se jih potem ne dosega in potem so tudi cilji reforme, reforme omiljeni in manjši kot so bili postavljeni. Jaz mislim, da vi s to politično večino, ki jo imate, bi lahko bili bolj pogumni, bolj drzni. Predvsem pri iskanju možnosti, da se bolj močno postavi vloga drugega stebra v ta pokojninski sistem, ker pač zaradi demografije, tudi to ste točno spregovorili, minister, kako malo otrok se rodi, pod 17 tisoč otrok, najmanj v zgodovini, odkar se šteje oziroma spremlja število rojenih v Sloveniji, pač samo s prvim stebrom in s pay as you go sistemom ne bomo mogli več pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. In ta nepravičnost se kaže in se bo kazala žal tudi naprej, ker se pač seveda z nekaterimi solidarnostnimi mehanizmi zagotavlja zagotovljena pokojnina. Višajo se, kar je dobro, to pohvalim, da se višajo družinske, vdovske pokojnine, invalidske pokojnine in nadomestila, to je dobro, to je vse element solidarnosti, ni pa elementa pravičnosti. Predvsem do tistih, ki so 40 let oddelali, izpolnili oba pogoja, dobili tako imenovano starostno pokojnino in so zdaj tik nad eno mejo, ki jo pa dosežejo tisti, ki po solidarnostnem delu pridejo do nekega zneska, a me razumete. Nekdo, kar je prav, gre blizu, bomo rekli praga revščine, zato ker je solidarnost velika, pa mu država, pa iz proračuna pa letni dodatek, pa zimski dodatek, ste zdaj dodali, malo bombončka, samo mimogrede opomnim, kaj ste delali. Ko smo v težkih časih dodali kak covid dodatek za tiste najranljivejše, samo spomnim, ne bom se tu ustavil, kakorkoli, solidarnostno zelo jačate ta sistem, ampak to je tudi velika obremenitev za javne finance, pravično pa to ni, zato ker nekdo, ki je pa oddelal, pa dobi mogoče 50 evrov več kot pa nekdo, ki s solidarnostnim momentom pride skoraj do njegovega zneska. In reče, zakaj sem pa jaz 40 let delal, kaj imam od tega, če bi pa lahko bil manj delovno aktiven, pa bi zdajle imel zelo podobne prihodke. Na to stalno opozarjamo in tega seveda niste, niste s tem predlogom, moram reči, odpravili nasprotno, tudi Zakonodajno-pravna služba, OECD, Evropska komisija in tako naprej so kritični kolikor sem prebral ta gradiva, da je še vedno element solidarnosti tisti, ki pretehta v breme ali pa v škodo pravičnosti. Pravičnost je pa ključna pri doseganju enega izmed ciljev te pokojninske reforme, in sicer motivacija mladih, mlade generacije novoprišlekov na trg dela, da se vključijo v ta sistem In prispevajo zato ker pezigov ne deluje, če nimaš tistih, ki prispevajo. Zdajle so leta debelih krav, ko imamo zaposlenost dejansko polno, ko vsi, ki skoraj vsi, ki želijo delati, delajo čez milijon na trgu dela. To je dobro, ampak prišla bodo tudi leta suhih krav, kaj pa bo takrat? Mislim, da ni predstavljenih rešitev za to. In da ne bom predolg. Torej manjka večja vloga drugega stebra. s to politično večino bi gotovo lahko prišli do kake rešitve v to smer.

Drugo, kar vam očitamo, je pa, da ste zamudili priložnost in mi dajemo zdaj s svojimi amandmaji ponovno možnost tej koaliciji, da popravi eno veliko krivico. In sicer moškim, ki so se upokojevali od 2013 do 2022, pod 63 pa pol. Torej tisti najbolj prizadeti so se upokojevali po odmernem koeficientu 57:25 in potem še cel diapazon ostalih, ko se je to potem dogovorno dvigovalo. Torej, rešite to, sprejmite naš amandma in odpravimo to krivico. Veliko je teh moških, ki se obračajo na vse nas.

In drugo, zamudili ste priložnost, da bi uvedli polni dvojni status. To pa je tudi ena velika krivica in hkrati cokla tudi za trg dela, ker mi trdimo, da bi lahko nekje med 15000 do 20000 aktivnih na trgu dela spodbudili, če bi omogočili polni dvojni status. Torej tistemu, ki izpolni pogoje za starostno, da se lahko reaktivira in ob tem ni kaznovan in mu ni odvzeta večina njegove starostne pokojnine. Velika podpora temu ukrepu je na terenu in zato dajemo ponovno to priložnost Vladi, koaliciji, vsem nam, da to popravimo in ti dve krivici spravimo ven.

Sicer pa glede 20. člena pa podpiram amandma kolegov, da se drugače, drugače naredi Obdobje upoštevanja, ker to, kar je zdaj, je gotovo, bomo rekli, rušilec cilja višjih pokojnin zato, ker tisti, ki poznajo izračune, kako se izračunava višina pokojnine vedo, da je višanje odmernega odstotka samo en vidik, če pa ti istočasno podaljšaš upoštevano obdobje, pa lahko izničiš efekt tega višjega odmernega odstotka. Eni strokovnjaki celo v dobrih razpravah, je dostopno na internetu, v javnosti, v medijih, trdijo, da bo velika večina ljudi zaradi tega imela nižjo odmero, zaradi tega daljšega upoštevalnega obdobja in tu bom podprl amandma kolegov k 20. členu. Hvala.