Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

O predlogu deklaracije je na seji potekala živahna razprava, nekaj članov komisije je predlog deklaracije podprlo, večina pa je bila proti podporo predlogu deklaracije. Komisija poudarja, da obsodba fašizma in nacizma s strani nikogar ni vprašljiva, vendar po mnenju nekaterih članov komisije gre za vprašanja, ki bi jih morali postaviti v predal zgodovine in se ukvarjati z realnimi težavami države in vprašanje našega razvoja in napredka. Na komisiji je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba pretehtati, ali je zatrjevanje določenih osebnostnih lastnosti dela politikov skladno z naravo deklaracije. Kot je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predlog deklaracije bi moral po mnenju nekaterih članov komisije biti pripravljen na splošni ravni, kajti osnovni namen deklaracije je v tem, da se doseže nekako skupno stališče, nek skupni minimum strinjanja. Skratka konsenz, na tem so zgrajene uspešne deklaracije. Nekateri člani komisije so izpostavili, da bi moral biti predlog deklaracije bolj uravnotežen ter objektiven in bi se moral dotakniti tudi povojnega nasilja in pobojev ter težav dela prebivalstva, ki se niso strinjali s povojno ureditvijo. Član komisije je pri tem opozoril tudi na ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja kar deluje izključujoče in ne doprinese k strpnemu pogovoru o povojni zgodovini. Številni člani komisije so izpostavili, da predlog deklaracije ne bo prispeval k pomiritvi, ampak bo, ravno nasprotno, prispeval k še večjemu razkolu, tako v politiki kot v družbi nasploh, saj predlog deklaracije predstavlja samo svoj prav in izključuje vse ostale. Predlagateljem so člani komisije nasproti desnemu ekstremizmu postavili še levi ekstremizem, ki ga pripravljavci predloga deklaracije ne želijo videti. Prav tako je bilo v razpravi poudarjeno, da je v deklaraciji zamegljena ločnica med desnim ekstremizmom in desno politično opcijo, kar po oceni članov komisije ne vodi k strpnosti v slovenskem političnem prostoru. Nekateri člani komisije so opozorili, da predlog deklaracije prihaja v času, ko so pred vrati volitve in je zato namen predloga deklaracije, da se uporabi v političnih debatah, povezanih z volitvami in da vsebine v predlogu deklaracije verjetno niso največji slovenski problem v tem trenutku. Eden od članov komisije, ki je predlog deklaracije sicer podprl, je opozoril na razliko med razpravami o skrajni desnici v zahodnoevropskih državah in v državah vzhodne Evrope.