Najlepša hvala za besedo, predsedujoča, in prav lep pozdrav vsem.

Torej sodstvo novelo zakona, ki je danes pred nami, podpira. Kakšnih sistemskih pripomb ni bilo, vendarle pa imam mandat oziroma pooblastilo, da opozorim na dve pobudi oziroma nekako dva predloga za razmislek sta se v sodstvu pojavila oziroma dve pobudi. Prva se nanaša na veljavno ureditev 233. člena, namreč med drugim ta člen ne predvideva predujma za pravne osebe. Takšna ureditev, ki jo imamo v veljavi od leta 2023, pa, kot se je izkazalo, stečajne postopke pravnih oseb podaljšuje za približno štiri mesece. Zato Vrhovno sodišče se strinja z mnenjem vodje stečajnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki izpostavlja na neustreznost te veljavne ureditve, in posebej poudarja, da med temeljne obveznosti poslovodstva, ki so seveda tudi v skladu z veljavnim zakonom, sodi tudi, da je potrebno najkasneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Dolžnik bi torej že po veljavni zakonodaji moral predlagati začetek stečajnega postopka najkasneje takrat, ko je bilo dolžnikovo premoženje še tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Ob dejstvu, da je znesek predujma bistveno nižji od osnovnega kapitala, bi bila po mnenju vodje stečajnega oddelka, ki se mu pridružuje tudi Vrhovno sodišče, ustreznejša rešitev, da bi morale tudi pravne osebe založiti predujem. Taka rešitev bi po našem mnenju spodbujala poslovodstva k spoštovanju zakonskih določil o obveznostih poslovodstva glede prizadevanja, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, posledično pa bi takšna ureditev tudi pozitivno vplivala na gospodarsko klimo v državi. Torej, kot rečeno uvodoma, mi se zavedamo, da tega s to novelo, ki je danes pred nami, najbrž ne bo mogoče naslavljati. Poznamo tudi razloge, ki so botrovali, da imamo trenutno ureditev takšno kot jo imamo, torej, da pravne osebe niso zavezane založitvi predujma, vendar, kot rečeno, so pa na mizi močni argumenti za razmislek, da bi se obveznost plačila predujma uvedla tudi za pravne osebe oziroma da se to pravno dobroto, ki jo trenutno pravne osebe uživajo, da se jim to pravno dobroto oziroma ta odpust založitve predujma vendarle odvzame.

Druga stvar, na katero bi pa Vrhovno sodišče še opozorilo, pa je spet, bom rekla, bolj sistemske dolgoročne narave pa je ta, da se nam ne zdi najbolj ustrezno, da stečajno sodišče odloča o odgovornosti poslovodij. Torej, takšna ureditev po našem mnenju ni sistemsko najustreznejša, ker bi torej odločanje o odgovornosti moralo biti narava kakšnega drugega sodnega postopka, ne pa stečaja. Kot rečeno, to sta dve taki pripombi za razmislek, sicer pa, kot sem uvodoma izpostavila, novelo pozdravljamo in podpiramo. Hvala lepa.