Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovani minister, lepo pozdravljeni.

Res ste bili zelo dolgi, jaz bom zagotovo bistveno krajša, ker imam zgolj nekaj vprašanj.

Sama ocenjujem, da je področje gospodarstva eno izmed ključnih področij v državi in po moji oceni bi moral biti minister za gospodarstvo druga oseba v sami Vladi Republike Slovenije, zato ker se zavedam, da je od dobro delujočega gospodarstva, ki pa seveda na nek način išče in bi naj imelo zaslombo v samem ministru za gospodarstvo, je odvisno vse ostalo, kako imamo izobraževanje, koliko imamo za pokojnine, koliko denarja imamo še dodatno za zdravstveni sistem in infrastrukturo, itn.

In zato mogoče moje prvo vprašanje. V naslednjem tednu je 53. svetovni gospodarski forum v Davosu. Predsednik Vlade je rekel, da na ta forum ne gre, se ga ne bo udeležil. Me zanima, zakaj se ga ne boste udeležili vi kot minister? Gre ministrica za zunanje zadeve, ampak meni osebno bi se zdelo bistveno primerneje, da bi bili to vi. Tam bo 52 voditeljev, več kot 600 najvišjih predstavnikov vodstev velikih podjetij in bi se mi morda zdelo prav, da bi na takšen dogodek, ki je seveda svetovnega obsega, izjemnega pomena, odšli vi kot minister.

Vemo, da je slovensko gospodarstvo izvozno naravnano. Sami ste omenili, da je ključna krepitev internacionalizacije, da temu dajete posebno pozornost, pa me zanima, ni pa bilo posebej rečeno, kateri bodo. Govorili ste o novih trgih, ni pa bilo rečeno kateri točno, pa me res zanima na katere nove trge boste kot minister oziroma ministrstvo dajali poudarek, katere so to države ali, ne vem, posamezna območja sveta. Potem, zdaj kakorkoli, s strani gospodarstva lahko slišimo zelo različne odzive glede na delo Vlade. Veliko vsega seveda ne spada pod resor Ministrstva za gospodarstvo, pravzaprav zelo malo zakonov, ki so ključni za delovanje gospodarstva in tako so tudi odzivi gospodarstva zelo različni. Številni ocenjujejo, da glede na trenutno situacijo, glede na dvig cen energentov je vsaka pomoč države dobrodošla, ampak da je bila premajhna oziroma je na nek način tudi včasih malo prepozna. Vemo, ker smo, seveda odvisni smo od drugih trgov, recimo predvsem od Nemčije, ki je že takorekoč v recesiji, da nas najverjetneje oziroma naše gospodarstvo ne čakajo najboljši časi v naslednjih mesecih. Napovedan je dvig minimalne plače, pa me zanima kakšno je vaše mnenje okoli tega dviga. Ga podpirate, ker lahko kar slišimo različne odzive na ta ta dvig s strani gospodarstva. Potem me zanima, kakšno je vaše mnenje okoli Zakona o dohodnini, ki ste ga na nek pač glede te vaše vladne novele, ali se z njim strinjate? Kolikor se jaz spomnim, smo na takrat, ko je bil hearing, nekako niste najbolj podpirali te spremembe, ampak kakorkoli, bila je narejena in dejansko pomeni, da bodo zaposleni dobili nižje plače in to vsi, kot bi jih sicer, če bi prejšnji zakon ostal v veljavi, kar seveda gospodarstveniki ne podpirajo. Zato ker jaz verjamem, da vsak dober lastnik, podjetnik se zaveda, da prvič, itak zelo težko dobi dobrega delavca, ko ga pa ima, ga želi zadržati in seveda tudi ustrezno plačati. In če je država zelo požrešna in več kot polovico plače temu zaposlenemu pobere, če gledamo drugi bruto je še slika bistveno slabša, to seveda za slovensko gospodarstvo ni dobro. In zato me res zanima, kakšno je vaše mnenje okoli te spremembe, ki je bila pač narejena, ker namreč tudi gospodarstveniki so temu jasno nasprotovali.

Izpostavili ste turizem. Še vedno je velika težava zagotavljanje ustreznega kadra, pa me zanima, ali se je že mogoče kaj na tem področju naredilo. Vemo, da določeni turistični objekti so le deloma odprti tudi zaradi tega, ker ne dobijo ustreznega kadra. Izpostavila bi mogoče ta en razpis, ki je že bil omenjen in sicer razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo, teh 10 milijonov, ki je pač trenutno aktualen. Tukaj so lahko prijavitelji lokalne skupnosti. Se mi pa na nek način zdi zelo izključujoč, zato, ker je namenjen zgolj tistim, ki delujejo na območju vodilnih turističnih destinacij oziroma imajo določene določeno število prihodov turistov oziroma dnevnih obiskovalcev. Glede na te kriterije, žal pač ocenjujem, da male občine, ne vem, ena mala haloška občina se na ta razpis ne more prijaviti, ker pač ne zadostuje tem pogojem. Zdelo bi se mi popolnoma primerno, da bi dali, ne vem, zgolj lokalne skupnosti, ker namreč gre za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo. In infrastruktura je osnova in te male občine bi si od vsega najbolj želele ravno tega. Zelo so se veselili takšnega razpisa, ampak moram reči, da so bili kar razočarani, ko so videli te pogoje, ki jih na nek način izloča od tega, da bi se lahko na ta razpis tudi prijavili. Pa je to vseeno. Vemo, da je neka osnovna turistična infrastruktura je pač pogoj, da se lahko na posameznem območju zažene turizem. V Halozah se zato zelo trudijo. Tudi sem vesela, da v tej brošurici, ki ste nam jo dali, je eden izmed teh projektov, ki je zaživel ravno z namenom promocije turizma na območju Haloz. Ampak se mi zdi, da to je pač je en del, zdaj potrebuje še nekoliko več in to je zagotovo turistična infrastruktura. Tako da me pač zanima, zakaj takšen razpis oziroma takšni pogoji in ali se lahko v prihodnje pač morda obetajo kakšni drugačni, na katere se bodo lahko prijavile tudi manjše občine, ki pač niso iz že nekih znanih turističnih destinacij. Vemo pa, da 10 milijonov tudi ni zelo veliko denarja. Bi si želeli oziroma so potrebe v Sloveniji za to bistveno, bistveno večje.

Drugo, kar se mi zdi, zdaj sicer regionalni razvoj gre z vašega ministrstva, ampak ne pozabiti na obmejna problemska območja. Eni razpisi so že bili v okviru vašega ministrstva realizirani, ampak jaz bi si resnično želela, da s tem nadaljujete. V kolikor bo več delovnih mest na teh obmejno problemskih območjih si seveda lahko obetamo razvoj teh območij.

Zelo pozdravljam to, kar je bilo ustanovljeno, zamejska gospodarska koordinacija. To se mi zdi odlična praksa. In če bi zdaj to morda pač predlog združili še z obmejnimi problemskimi območji, potem lahko dobimo prave rezultate. Primer Porabje, naši Slovenci v Porabju večinsko hodijo, ne delajo na Madžarskem, ampak delajo čez mejo v Avstriji. Če pa bi, ne vem, mogoče v okviru teh spodbud za obmejna problemska območja država pomagala, da bi kakšna investicija je nastala na slovenski strani, nekje tam gori na Goričkem, verjamem, da bi kdo od teh Slovencev raje kot s sosednjo Avstrijo prišel na delo v Slovenijo. Pač razmišljam, ne. Mogoče eno sodelovanje in enega in drugega z dobrimi pogoji bi mogoče resnično lahko prineslo dobre rezultate. Sicer se mi pa zdi zelo smiselno tudi, da bi se takšno sodelovanje nadaljevalo tudi z ostalimi Slovenci, ki so še okoli po svetu. Nekatere podobne organizacije sicer že delujejo, ampak ni pa neke krovne zadeve, kjer bi dejansko povezovala, potem vse ta gospodarska združenja in povezovanja, ki jih imamo po celem svetu. Slovencev imamo ogromno zunaj, zelo so zainteresirani za gospodarsko sodelovanje in seveda, tako kot ste sami ugotovili, Slovenijo nosijo v srcu nekoliko drugače, kot jo včasih pač nosimo mi sami.

Bila je izpostavljena privlačnost Slovenije za globalne talente in v okviru tega naj bi pripravljal tudi en zakon za razvojna delovna mesta. Ampak vseeno, sama ocenjujem, v kolikor bomo mi imeli tako visoke davke in ne vem, napovedujejo se še višji, v kolikor bomo imeli tako zelo obdavčene plače se bo zelo malo ljudi odločilo, da bodo dejansko prišli v Slovenijo, prej obratno. Morda boste s tem zakonom za razvojna delovna mesta kaj spremenili, ne vem, ne koncepta in ne poznam vsebine, ki bo v tem zakonu, ampak vseeno ocenjujem, da je ključno, da se naredi pač nekaj, ena druga smer, ki jo sedaj pelje ta Vlada na davčnem področju. Imamo številne Slovence, ki bi se morda, če ne prej, takrat, ki so izjemno uspešni okoli po svetu pa bi se morda želel vrniti v Slovenijo takrat, ko se upokojijo, zato ker pač imajo posebna čustva do Slovenije. Ampak ko vedo, da, ne vem, drugje so imeli dobre plače, imajo dobre pokojnine in seveda, ko se zavedajo dejstva koliko svojega premoženja, ki so si ga skozi življenje s težavo prigarali bi morali dati Sloveniji pa si marsikdo seveda premisli, pa bi bili za državo izjemna dodana vrednost, zato ker so še vedno pripravljeni delati, samo pač pravim kot primer. Zdi se mi pač, da slovensko okolje v tem trenutku ni ustvarjeno na način, da bi spodbujalo te naše globalne talente, naše slovenske in seveda tudi druge predvsem, zaradi previsokih davkov na plače in pa tudi na premoženje, s tem pa, da nameravate se ene te stvari glede na napovedi, ki jih pelje ta Vlada še spremeniti. Tukaj bi pa pač prosila vas, ker verjamem, da imate malo drugačen pogled, ker imate stik z gospodarstveniki, da ste neka tista zdrav razum v tej Vladi in seveda, da pomagate, da se ta voz ne zapelje čisto v eno napačno smer.

Mogoče toliko z moje strani.

Hvala lepa.