Govor

Predsedujoča, hvala za besedo.

Enotni izvedenski organ, kot se ga namerava priklicati v življenje z zakonom, je v konceptu v redu stvar, da se na eno mesto centralizira odločanje o socialno zdravstvenih pravicah, ki trenutno poteka po celi kopici različnih komisij pač nekaj na ministrstvu pa tam za dolgotrajno oskrbo, nekaj na zdravstveni blagajni, nekaj na pokojninski blagajni in tako naprej. Problem je pa z vsebino, ki je vgrajena noter v zakon, ta trenutek ujet med parlamentarnimi mlini in ta vsebina napotuje na razreševanje absentizma kot na problem posameznega delavca, ki naj bi bil goljuf, ki izkorišča možnost bolniške odsotnosti, zato, da ne prihaja na delo. Da številke absentizma, obseg bolniških pri nas je velik, pa dajmo se vprašati zakaj je temu tako. Zato ker realni problem niti ni absentizem, ampak je prezentizem. Ljudje prihajajo na delo dolga leta, tudi ko so bolni zlasti samozaposleni se ubijajo dan in noč. Ne gre samo za uničene hrbte, gre tudi za uničene psihe, recimo pri medicinskih sestrah v domovih starejših občanov. Prej ali slej se seveda to nekje na človeku pozna. Prej ali slej človek pade dol in nasilno administrativno teranje ljudi nazaj na delo, čeprav so invalidni, čeprav so bolni problema ne bo rešilo, stisko delavskega razreda bo zgolj zaostrilo. Moja dopolnitev vprašanja, gospa ministrica, je za to, če vas prav razumem, Vlada ne namerava podpreti zakona o enotnem izvedenskem organu, kot je predložen v tem trenutku. In ga ne namerava v nobenem primeru podpreti v obliki, ki bi šel mimo predstavnik predstavnikov in predstavnic delavk in delavcev. Drži? Hvala lepa.