Spoštovane poslanke in poslanci, ministri, državne sekretarke, državni sekretarji, gledalke in gledalci. Prebivalke in prebivalci Slovenije smo bili v zadnjih 30 letih pogosto priča brezglavim razprodajam javnih sistemov in s tem razkroju socialne države, h kateri smo se zavezali že v Ustavi Republike Slovenije. Politika je za drobiž prodajala javna podjetja in nas s tem obsodila na globoko socialno krizo. Iz tistega, kar bi moralo biti osnovna človekova pravica, je ustvarjala investicijske priložnosti za najbogatejše. In politika je na plečih najbolj ranljivih, tistih, ki za normalno življenje potrebujejo sistem socialnega varstva, iskala priložnosti za posel. Varnost in skrb za življenja ljudi je prepuščala tekmovalnosti prostega trga. Danes smo na točki, ko je priti do lastnega doma nepredstavljivo poslanstvo, ko so ideje, da delavke in delavci soodločajo o svojih delovnih pogojih in podjetju zasmehovane in ko morajo za plačilo položnic za oskrbo v domovih starejših denar zbirati cele družine, ne samo otroci, pogosto tudi vnuki in včasih oziroma vedno pogosteje tudi občinski proračuni. Če bi trg in kapital te preživetvene težave želel odpraviti, bi jih odpravil že zdavnaj, a jih ni, ker na plečih teh težav kuje dobičke. Te težave le poglablja, ker v stiskah ljudi ustvarja dobičke. A tisto, kar je najbolj zavržno, pri tem razkrajanju socialne države, je dejstvo, da vse to počne ob pomoči politike. Tiste politike, ki je vendarle zavezana ustavi, ki je zavezana zagotavljati socialno državo za vse, ne glede, ne samo za tiste, z globoko denarnico. Bratenju politike in kapitalskega zaslužkarstva na plečih delovnih ljudi ne bi bilo konca, če ne bi aktualna vlada januarja leta 2023 vzpostavila ministrstva za solidarno prihodnost. In sicer kot nujen korektiv na poti k osnovnemu dostojanstvu ljudi si je ministrstvo zadalo odpravljanje najbolj perečih socialnih težav, kar vključuje vzpostavljanje splošno dostopne dolgotrajne oskrbe, začetek obsežne gradnje javnih najemnih stanovanj ter omogočanje delavkam in delavcem, da sodelujejo v opravljanju delovnih pogojev in pravični delitvi dobička, ki ga ustvarjajo na svojih delovnih mestih. Gre za najbolj odločen odmik od ustaljenega prepleta kapitala in politike. Zato je razumljivo, da tovrstno kratenje reda zmoti desno politiko tega najbolj glasnega advokata zasebnega kapitala. Razumljivo je, da zmoti politiko, ki človeka postavlja na drugo mesto. Današnjo interpelacijo berem na ta način, gre za predlagateljevo iskanje izgovorov in izmišljanje domnevnih argumentov, zakaj je zasebni trg boljši od javne storitve. Današnja interpelacija je iskanje izgovorov in opravičevanje ne dela v preteklosti. Opravičevanje tega, da preteklim 13 vladam, 33 ministrom in 18 poskusom vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe ni uspelo vzpostaviti niti vstopnih točk. In gre za iskanje izgovorov in izmišljevanje argumentov, zakaj so stanovanja boljša kot investicijsko blago najbogatejših in ne kot dom za recimo mlade družine. Interpelacijo razumem predvsem kot predlagateljevo kamuflažo pred dejstvom, da so sami imeli skozi vsa leta od osamosvojitve Slovenije do danes v rokah vse priložnosti in vse vzvode, škarje in platno za urejanje stvari pa glede tega v resnici niso storili skoraj ničesar. In zdaj krivca išče v edini ekipi v zgodovini države, ki dokazuje, da je sprememba na tem področju mogoča, da potrebe slehernega človeka, tudi malega človeka, lahko in morajo biti v središču politike.

Spoštovane državljanke in državljani, današnja razprava bo razprava o kapitalu proti človeku oziroma o tem, kdo v naši družbi zares šteje. V resnici bo to razprava o tem, ali nam je kot skupnosti resnično mar za naše najstarejše, za mlade, za delavke in delavce. Pa tudi o tem, ali so naše besede o solidarnosti in skrbi za drugega resnične ali pa ostajajo le prazni slogani, namenjeni nabiranju političnih točk. Gre za vprašanje, ali so to besede, prevajajo v dejanja, v resnično skrb za sočloveka, ne glede na to, ali si tako skrb lahko plača ali ne. Današnja interpelacija ne bo razprava za dobro ljudi, ampak bo to obrambna linija kapitala zasebnih podjetij, domnevno strokovno zavitih političnih parol in zaslužkov na plečih ljudi v stiski? Žal moramo v njej sodelovati, čeprav bi ta dan lahko dejansko namenili delo v dobro za vse nas. Ta interpelacija ni napad na ministra, je napad na idejo, da lahko vsi živimo dostojno, je napad na človeka, ki ne zmore sam, in na skupnost, ki mu želi stati ob strani. Naloga predstavnika Vlade je, da se do očitkov opredeli. Moj hiter odziv je seveda sicer sila enostaven. Vsi naši predhodniki so rešitve polagali v naročje trga in zasebnih zaslužkov, področje je zarjavelo, ljudje so izviseli, 30 let praznine je za seboj pustilo razvalino. Zdaj se prvič sistematično lotevamo reševanja področij oprijemljivo, zagotovljenim obsežnim financiranjem in strateškim načrtovanjem za naprej. Če kdo, si interpelacijo zaradi neučinkovitosti, negospodarnosti in nevestnega dela zasluži 33 mojih predhodnikov. Med njimi tudi predlagatelj. A dovolite mi, da si vzamem čas in svojo ugotovitev vendarle utemeljim z analizo očitkov, ki jih predlagatelji naštevajo v sklicu prihajajoče razprave. Najprej o dolgotrajni oskrbi. O vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe kot enega temeljnih socialnih stebrov slovenske družbe ključni deležniki razpravljajo že vsaj 30 let. Kot sem že rekel, 33 ministrov, 18 poskusov zakonov. Mnoge evropske države so že pred leti sprejele posebne zakone in druge sistemske ukrepe na tem področju, danes pa se praktično vse sooča z vprašanjem, kako vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se je Vlada Republike Slovenije omenjenega področja po številnih letih pripravljanja lotila s celovito reformo, ki vključuje tudi nove vire financiranja, saj kot država za dolgotrajno oskrbo trenutno namenjamo podpovprečen delež bruto domačega proizvoda v primerjavi z evropskim povprečjem, z vzpostavitvijo prispevka pa zagotavljamo tudi bolj solidarno porazdelitev bremena. Dolgotrajna oskrba je predvsem, čeprav ne izključno, izziv za eno najranljivejših družbenih skupin, a hkrati enako tudi za vse njihove svojce. Starejši prebivalci in prebivalke Slovenije so v povprečju v slabšem socialnem položaju kot splošna populacija in to potrjuje večina kazalnikov življenjske ravni. Dolgotrajno oskrbo torej potrebujemo, vsaj glede tega verjamem, da se čisto vsi tu strinjamo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je po dolgih letih, ko je dolgotrajna oskrba ostala zgolj zapisana v strateških dokumentih in se je prenašala med različnimi resorji brez konkretnih rezultatov pričela z njeno dejansko vzpostavitvijo kot novega stebra socialne varnosti. Od začetka mandata je pripravilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Ki smo ga dopolnili z novelama za izboljšanje izvedljivosti in dostopnosti sistema, hkrati smo sprejeli 17 izvedbenih pravilnikov. S tem so bili odpravljeni ključni izzivi financiranja. In organizacije izvajanja dolgotrajne oskrbe ter zagotovljen boljši finančni dostop do storitev za uporabnike in uporabnice. Poleg tega je bil sprejet poseben kadrovski zakon, s katerim je ministrstvo zagotovilo stabilizacijo kadrovskih razmer in izboljšalo pogoje dela. Zakon o dolgotrajni oskrbi s storitvami torej prinaša številne prednosti. Posameznikom omogoča, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, ohranijo socialne mreže in samostojnost ter se tudi izognejo prezgodnji institucionalizaciji in to zagotovo pomembno prispeva k njihovi kakovosti življenja. Z zakonom se bistveno okrepijo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, zakon dodatno sistemsko sofinancira storitve e oskrbe in uvaja nove programe za krepitev in ohranjanje samostojnosti v skupnosti. Dolgotrajno oskrbo torej primarno vzpostavlja na domu. Ker pa v določenih situacijah vendarle potrebujemo tudi oskrbo v instituciji, dolgotrajna oskrba ureja tudi ta del sistema. Z uvedbo novega prispevka se krepi finančna dostopnost storitev. Prvič v zgodovini Slovenije je vzpostavljen stabilen in predvidljiv sistem financiranja, s katerim kot družba kolektivno skrbimo za najranljivejše. To je za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in sicer z obveznim zavarovanjem. Dolgotrajna oskrba tako postaja dostopna, cenejša, pravičnejša in dolgoročno tudi bolj vzdržna. Ob tem poudarjam, da se bo s 1. 12. 2025 močno izboljšal finančni dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji, storitve v instituciji v obsegu priznanje kategorije bodo financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Uporabniki bodo od 1. 12. naprej plačevali le stroške nastanitve in prehrane, pri čemer je uvedena tudi kapica za standardno nastanitev, tu imam v mislih dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice in sicer višina plačila ne bo smela preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine, ki trenutno znaša 781 evrov in 94 centov. Ta sprememba bo marsikomu pomembno olajšala vsakdanje življenje. In je eden od ključnih korakov k temu, da to, kar imamo zapisano v Ustavi, da smo socialna država, tudi v resnici izvajamo.

V interpelaciji predlagatelj očitka, očita tudi zamik začetka izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, kot posledico sprejetja novega zakona. Najprej naj vnovič pojasnim, da dolgotrajna oskrba ne zamuja eno leto, ne zamuja nekaj mesecev, ampak zamuja dejansko 30 let. In da so imeli predlagatelji interpelacije sami več priložnosti kot člani vlade in sam, da to zamudo prekinejo, zdaj očitajo edini ekipi, ki je stvar pognala, da bi morala to storiti prej.

Poglejmo podrobneje. Neizvedljivi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je pomanjkljivo urejal nekatera ključna področja. Predvsem pa ni vzpostavil stabilnega in dolgoročnega vira financiranja za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Določal je, da pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov, prispevno stopnjo ter zavezance določi posebni zakon, ki je bil predviden šele za kasnejša leta. Torej, če vam prevedem v preproste besede. Ta zakon ni bil čisto nič drugega kot samo nova oblika zavlačevanja. V bistvu ste državljankam in državljanom sporočali, tole so storitve, ne vemo pa, kdo jih bo plačal. Sam ocenjujem, da je bil načrt vedno v zgodbo priklicati trg kot odrešitelja in tako bi bila socialna država malce manj socialna za tiste, ki bi lahko bolj široko odprli svojo denarnico.

Na srečo smo že julija 2023, le pol leta po vzpostavitvi ministrstva, sprejeli nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se je začetek izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana prestavil na 1. januar 2024. Zamik je bil ključen, saj je šele nov zakon omogočil stabilno financiranje in s tem vzpostavil pogoje za dejansko izvedljivost reforme. Kot večkrat rečem, dolgotrajna oskrba živi, zato dajmo prelistati dejansko stanje na terenu, onstran nekih političnih ocen. Ministrstvo je v tem kratkem času opravilo izdaten del dela. Zelo pomemben člen v verigi zagotavljanja dolgotrajne oskrbe so vstopne točke. Te predstavljajo nov koncept v sistemu dolgotrajne oskrbe, hkrati pa tudi nove zaposlitve. Vzpostavili smo 16 novih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo. Vstopne točke niso le administrativni organ, ampak ljudem omogočajo podporo, usmerjanje in svetovanje. V obdobju od decembra leta 2023 je bilo na vstopnih točkah skupaj zaposlenih že 90 svetovalk za dolgotrajno oskrbo in 21 administrativnih delavk in delavcev, kar pomeni, da je bilo že realiziranih 111 zaposlitev od načrtovanih 128, vse to s pripadajočimi usposabljanji in izobraževanji. S 1. januarjem 2024 je začela veljati prva pravica dolgotrajne oskrbe, pravica do oskrbovalca družinskega člana. Uvedba oskrbovalca družinskega člana je pomemben dosežek te Vlade, saj prvič priznava in vrednoti delo, ki je bilo doslej nevidno in neplačano in ga najpogosteje opravljajo ženske. Omogoča, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, ostanejo doma. Do danes je v ta sistem vključenih že več kot 2 tisoč oskrbovancev in oskrbovalk, število pa vsak mesec narašča. Ob pozivu upokojencev, da to omogoči tudi njim, je Vlada pripravila razširitev pravice in v ta sistem vključila tudi upokojenke in upokojence. Poleg tega je v jasni vzpostavitvi sistem dolgotrajne oskrbe tudi na domu in v instituciji.

Ministrstvo za solidarno prihodnost na tej točki odločno zavrača očitek, da so bile izračunane cene storitev dolgotrajne oskrbe prenizke. Cene so bile oblikovane v sodelovanju z izvajalci, na podlagi njihovih realnih stroškov dela in organizacije. 18. junija letos so bile tudi ustrezno prilagojene glede na njihove povratne informacije. Sistem je torej finančno stabilen. Na ločenem računu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje se bo v letošnjem letu zbralo 255 milijonov evrov, od tega jih bo v letu, v letošnjem letu porabljenih 171, preostalih 84 milijonov pa bo namenjenih za nadaljnji razvoj in financiranje storitev dolgotrajne oskrbe.

Predlagatelji v svoji organizirani skrbi za ustvarjanje panike na področju dolgotrajne oskrbe, kar mislim, da, mimogrede, veliko pove o njih, govorijo tudi o domnevnih težavah pri privedbah stanovalcev v institucionalnem varstvu. To smo slišali tudi danes. A vse to je ustvarjanje panike na zalogo in kakopak verjetno z mislijo za poceni politične točke. V preteklem mesecu je bila ustanovljena posebna delovna skupina za prevedbo, ki jo vodim kot minister sam, člani skupine, ki so ključni deležniki pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe v instituciji, pa so s svojim znanjem prispevali k iskanju najboljših rešitev in optimizaciji postopkov. In rezultat dela te skupine je zakonska ureditev, ki jo je Vlada potrdila. včeraj. Ta bo pri prevedbi bistveno olajšala birokratske postopke tako na vstopnih točkah kot tudi na centrih za socialno delo in uporabnikom omogočila karseda gladek in enostaven prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Naj bom tu jasen: o nobenem zamiku ne govorimo. 1. 12., z mesecem decembrom bodo osebe, ki bodo podale soglasje, vključene v sistem dolgotrajne oskrbe. Kaj naj ljudje naredijo? Tudi cene si lahko ogledajo. Na naši spletni strani imamo dosegljiv tudi kalkulator, kjer si lahko sami izračunajo, koliko bodo plačevali. Če za to potrebujejo še kakšne dodatne informacije, pa se lahko vedno obrnejo tudi na številko 114.

Tudi očitek o nedelujočem informacijskem sistemu ne zdrži. V javnosti se je znova in znova pojavlja interpretacija, da gre za ročno izdajanje odločb, kar je dejansko čisto zavajanje. Centri za socialno delo odločbe o pravicah trenutno izdajajo v njih dobro poznanem informacijskem sistemu Krpan. Ja, v ta sistem mora vnesti nekaj podatkov. Ni pa to, da na roke pišejo odločbe. Tudi odločb je bilo izdanih že več kot 500.

Še kdaj smo v tem mandatu konkretno zagrizli tudi v kadrovske izzive v socialno varstvenih zavodih. Direktorji nekaterih zavodov po dolgem času lahko poročajo, da s kadrom nimajo težav. Seveda pa ne sadimo rožic. Celotna Evropa se sooča s tem problemom in Slovenija ni izjema. Kontinuirano delo na tem področju je zato nujno in to tudi izvajamo. Na področju dolgotrajne oskrbe poteka dodatno zaposlovanje in uvajanje novih delovnih mest za obdobje 2024-2026 Vlada izvaja osem ukrepov za izboljšanje kadrovskih razmer, ki so vredni skoraj deset milijonov evrov. Ampak vseeno, kot sem rekel, to področje zahteva neprestano spremljanje in uravnavanje. Velika odgovornost in uspeh sta odvisna tudi od angažmaja vodstva zavodov. Omenjeni ukrepi so pomembni. Vsekakor pa bomo na tem področju morali ves čas delati vsi. Mi in tisti, ki pridejo za nami.

Posebno poglavje našega dela za javno in dostopno dolgotrajno oskrbo predstavljajo rekordne investicije v domovih starejših. Nikoli doslej ni bilo hkrati v teku toliko projektov. V 3 letih smo za investicije v domove starejših, varstveno delovne centre in centre za usposabljanje in ostale zavode namenili 250 milijonov evrov. V tem času smo že zaključili 95 projektov, trenutno jih izvajamo 43, v razvoju pa je še preko 40 projektov. Gre za prelomno obdobje modernizacije, prenove in gradnje novih kapacitet, s katerim ljudem zagotavljamo dostojne pogoje za bivanje in delo. Pretekla Vlada, v kateri so prav ta resor pokrivali današnji kritiki in predlagatelji, je za ta namen namenila šest milijonov evrov iz proračuna... /oglašanje iz klopi/ Naša ekipa pa samo iz proračuna...