Hvala, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci!

Kot ministrica pristojnega ministrstva za področje referenduma bom predstavila mnenje oziroma stališče predloga za posvetovalni referendum, kot ga predlaga 27 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Najprej želim poudariti, da namen zakonodajalca ob sprejetju Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in s tem uzakonitvi določb posvetovalnega referenduma ni bil, da bi volivci na posvetovalnem referendumu odločali o nekaterih nebistvenih, bolj ali manj tehničnih vprašanjih, ker bi to težo te pravice izvotlilo. Posvetovalni referendum je zato praviloma namenjen za posebej zahtevna vprašanja in je učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja. Zakon o Vladi, ki je predmet te zahteve za posvetovalni referendum, nikakor ne ustreza tem kriterijem posebej zahtevnih vprašanj, saj je po svoji vsebini organizacijski akt, ki določa sestavo Vlade, število ministrstev in podobna vprašanja.

S spremembo zakona je Vlada zasledovala čim bolj učinkovito organizacijsko strukturo, ki se bo na za državljane pomembnih področjih hitro odzivala. Gre za področja, ki jih ta vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v bodočnost. Gre za medgeneracijsko solidarnost, za podnebne politike, za razvoj. Ocenjujemo, da bodo s prenosom pristojnosti ter nalog v zvezi z njimi z obstoječih ministrstev na samostojna ta dobila večjo pozornost in pomembnost, kot če bi bila le eno izmed ostalih področij znotraj enega ministrstva. Ne nazadnje nas na to napotujejo dosedanje izkušnje. Širšega družbenega pomena je, da vsakokratna vlada dela v korist države in državljanov, da vlada, da s svojim delom začne čim prej po svoji izvolitvi, v teh družbenih razmerah doma in v svetu pa še posebej velja, da je njeno delo učinkovito in da uspešno rešuje probleme, ki so širšega družbenega pomena, pri čemer je njena organiziranost njena odgovornost.

Glede na navedeno je Vlada vse napore vložila v čimprejšnjo sestavo in operativnost in se že vnaprej odpovedala stodnevni možnosti miru za svojo vzpostavitev in začetek delovanja. Posebej bi želela poudariti, da so volivke in volivci 24. 4. letošnjega leta jasno izrazili svojo voljo in komu so zaupali sestavo Vlade. Njeno organizacijsko in tehnično oblikovanje pa je del tega zaupanja, zaradi česar bi moral biti tokratni poizkus političnega manevra zavlačevanja s strani opozicije zavrnjen. Za zaključek poudarjam, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije naslavlja svoj temeljni cilj, to je vzpostavitev organizacije in delovanja najvišjega organa izvršilne oblasti na tak način, da bo v čim večji meri omogočal izvedbo ukrepov, ciljev in politik, začrtanih v koalicijski pogodbi in v zavezah, danih volivcem. Hvala.