Okej, ja, najlepša hvala.

Še eno obvestilo, in sicer da do tega trenutka nismo prejeli nobenega predloga za amandmaje, za amandmaje komisije.

Torej zdaj odpiram razpravo med poslankami in poslanci. No, jaz se je prvi javljam k razpravi. Najlepša hvala.

Računsko sodišče bi samo povprašal. V preteklosti, pa tudi Ministrstvo za finance, v preteklosti je bilo veliko diskusij vedno o tem ali je zagotovljenih dovolj sredstev za delovanje Računskega sodišča kot neodvisne institucije. Enako velja za ostale institucije. Vem, da nekje prihaja do določenih polemik pri nekaterih nadzornih ali pa drugih institucijah. Veste, da pač demokratičen ustroj države deluje na ta način, da pač so institucije in da, če jih imamo, te institucije morajo biti samostojne tudi, kar se financ tiče, tudi kar se samega budžeta njih tiče. In tukaj imam prvo vprašanje za Računsko sodišče. Ali sta proračuna spremembe proračuna za 2024 in za 2025, takšnih, da ustrezajo normalnemu delovanju institucije Računsko sodišče.

Druga stvar, pa bi imel v bistvu samo razpravo, kratko razpravo, res ta celoten proračun, čeprav vem, da bomo imeli Odbor za finance in bomo okrog tega lahko govorili ure in ure, ampak vendarle. V tem proračunu, ki je pripravljen, absolutno, se največ odraža odpravljanje posledic poplav. Jaz želim poudariti eno stvar, in sicer, da se celotna zgodba zdi, ob tem, ko so nas res prizadele katastrofalne poplave in sedaj, ko zbiramo finančna sredstva in smo prišli do 10 milijard evrov, se celotna zgodba zdi zelo tako čez palec izračunana. Nimamo še niti konkretnih podatkov in konkretnih popisov, kaj vse potrebujemo, vemo pa, da bo to deset milijard evrov. Jaz tukaj državna sekretarka sprašujem, ali se vam ne to zdi kot skrbnica proračuna, tako zelo čez palec izračunano? Bojimo se namreč, da se ponavlja in bančna luknja ali pa sama sanacija bančnega sistema, pa spomnite se kakšne stvari so se takrat dogajale, pa je šlo za v bistvu 3,8 milijarde evrov, pa smo vsi na ta račun slabše živeli, kasneje se je ugotavljalo, ali je ta bančna luknja ustrezna ali ni ustrezna in tako dalje, ampak ne glede na to, pri odpravljanju posledic poplav gre res za velike razsežnosti velike katastrofe, ampak pri tem moramo res paziti seveda na vsak evro, kajti na drugi strani ravno zaradi odpravljanja posledic poplav in napihovanja te vreče, se Slovenija dodatno zadolžuje, primanjkljaj je pač vedno večji in kar je še pomembno je pomembno to, da se bremeni in prebivalstvo z novimi davki, se ne usklajuje socialnih transferjev, se ne usklajuje plač z inflacijo na primer in se tudi dodatno bremeni gospodarstvo. Se pravi, jaz mislim, da ljudje smo solidarni, absolutno, ampak za številko katero vemo, da je oprijemljiva. Samo izračuni v tabelah, koliko bomo dali za plazove, koliko bomo dali za direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, koliko bomo dali za sanacijo vodotokov v bistvu je napisanih 6 milijard, pri tem pa od zadaj ni popisov del, vsaj ne, da jih bi v javnosti videli. Zaradi tega komisijo že zdaj obveščam, da se pripravlja sklic nove seje, kjer se bo točno videlo, kakšne so postavke, da smo prišli do teh 10 milijard.

Jaz vam moram to povedati, da videl sem postavke od občin in videl sem postavke od DRSI, pa vam samo eno stvar povem. V občini Luče ni obvoznice. Jaz sem bil minister, smo se pogovarjali z županom in tam traja že 20 let, da tam obvoznica bo, ampak nova obvoznica, ki je več kot 5 milijonov evrov, to je samo primer, je kar napisana noter, kot popoplavna obnova. Torej obvoznice, ki ni, je popoplavna obnova. Zdaj pa naj mi nekdo pove, kako je to mogoče? Ali pa imamo primere, ker v bistvu ceste niso bile poškodovane, pa so kar, je kar nekdo zapisal, potrebna je v bistvu rekonstrukcija teh cest, razumem, ampak, to bi morali iti iz postavk DRSI-ja, ne pa po poplavne obnove in tega je kar v velikih zneskih.

In tukaj bi res vprašal Ministrstvo za finance, kakšno ima sistem, da ne bo nenadzorovan, da ne bomo nenadzorovano pumpali tega balona brez resnih popisov in predpostavk, na račun česa bomo vsi slabše živeli. Saj mogoče se bo potem, boste rekli, čez tri leta, štiri leta izkazalo, da mi tega denarja res ne potrebujemo v tolikšni meri, kot je zdaj, torej 9,9 milijarde evrov. Mogoče, da se bo to zgodilo, ampak ta trenutek pa bodo ljudje trpeli, zaradi tega, ker v bistvu smo nenatančni pri teh popisih ali pa nedosledni.

Izpostavil pa bi pri vsem tem še inflacijo. Zdaj, inflacija na letni ravni je 7,5 odstotna in ena izmed najvišjih v Evropski uniji. Že zadnjič smo imeli diskusijo z ministrom na Komisiji, prejšnji teden in lahko rečem, da, ja, je trdovraten boj z inflacijo in da brez bolečin ne gre, ampak zaradi tega, ker ta boj pri nas še kar traja, vsi živimo slabše. Življenjske potrebščine osnovne košarice, kljub temu, da imamo nek sistem pregledovanja košarice, ki je najcenejša, to, kot kaže, kar smo napovedovali, nič ne pomaga. Hrana se draži in energenti se še vedno dražijo, zdaj, kdo je kriv, da se hrana draži, da so marže se dvignile. Ja, vse se je dvignilo, kajne, če se dvigne, se pravi, če se dvignejo energenti, potem se dvigne tudi hrana. Se pravi gre za verigo dogodkov in tukaj je en velik poziv. Absolutno moramo brzdati inflacijo in spraviti na nižje številke, če želimo imeti, se pravi, normalno finančno situacijo, sicer bomo ljudi dobesedno, ker glede na to, da ni predvideno, da se inflacija bi usklajevala, se pravi, plače usklajevali z inflacijo, če prav razumem vlado, bodo ljudje slabše živeli. Jaz ne trdim, da je rešitev, da se ad hoc rešuje plače in usklajuje plače z inflacijo zaradi tega, ker potem imaš potrošnjo še vedno isto, ampak lahko so pa tudi drugi prijemi, da se, to se pravi, neobrzdano inflacijo, trdovratno, da se jo v večji meri zavira. Tudi vsi ostali kazalci, s tem zaključujem, ne bom šel pa po stavkah posameznih ministrstev, ker pač ni primeren odbor za to, ampak lahko rečem le to, da ja, gospodarska klima, vsi kazalci in od Umarja in od SURS, okej, SURS najbolj ne zaupamo več, ampak zlasti, kar se tiče UMAR, pa ostalih institucij, lahko rečem, da se v naši soseščini dogaja krčenje rasti ključnih, ključnih igralcev, zlasti Nemčija gospodarska klima se tudi v zadnjih mesecih je na najnižji ravni v bistvu po epidemiji in vse to gledamo pač z eno skrbjo, na kakšen način se bomo s tem spopadali, poleg tega, da imamo res odpravljene posledice naravne katastrofe. Želimo obdržati gospodarstvo v visoki kondiciji, absolutno imamo tukaj na srečo dobre okoliščine, da je število brezposelnih zgodovinsko nizko. Pri tem pa res moramo, moramo res paziti še na eno pomembno stvar in sicer, ki jo želim izpostaviti, pa je črpanje evropskih sredstev. In tukaj smo še vedno tako, ne glede na to kaj in kako, ampak tu nismo učinkoviti, nismo dobri. Zaključujem svojo razpravo.

Odpiram razpravo in dajem v razpravo naprej poslancem. Jože.