Hvala lepa, predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani gostje, lepo vas pozdravljam tudi vas, kolegice in kolegi.

Čisto na kratko. Seveda, ko govorimo o proračunskem načrtovanju, govorimo vzporedno tudi o ekonomski politiki. Gledamo tudi realizacijo proračuna Republike Slovenije do tega trenutka, torej za letošnje leto. Gledamo tudi ali napredujemo glede skladnega regionalnega razvoja, gledamo, ali se prioritete, ki jih aktualna Vlada navaja, jih je navajala, zdaj v zadnjem času, bolj tiho glede prioritet, ali se realizirajo. Vidimo naslednje, realizacija proračuna v devetih mesecih potrjuje dejansko oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Vsak si lahko, ki ga to zanima, to realizacijo tudi pogleda, je pa potrebna analize. Torej, želim si kot član Komisije za nadzor javnih financ, da ne bi nadaljevali z nerealističnim proračunskim načrtovanjem.

Zdaj, kolega predsednik je že govoril o kondiciji slovenskega gospodarstva na Odboru za gospodarstvo, pa zdaj tukaj moram reči, da ne kažem na ministrstvo, ki je pristojno za gospodarski razvoj, ampak imam pred očmi ekonomsko politiko naše države oziroma aktualne Vlade. To je seveda bistveno širši pojem kot samo pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo in ugotavljamo, da je kondicija našega gospodarstva v primerjavi z drugimi državami, se je po nastopu nove vlade izjemno poslabšala, kar izhaja tudi iz podatkov Eurostata. To si nisem sam izmislil in to ni neka populistična izjava. Podkrepljujem jo s podatki iz Eurostata. V času epidemije je bila Slovenija med državami z najvišjo gospodarsko rastjo, bili smo med zmagovalci, kot pravimo, danes je rast gospodarstva med podpovprečnimi. Ne bom ponavljal zgodbe glede inflacije, skrbi me pa, da ljudje draginjo čutijo. Mi imamo ali pa smo imeli, saj ne vem, še vedno neko aplikacijo, ki kaže na to, kako so cene prehranskih artiklov menda nizke ali celo padajo in tako naprej, to mi nikoli ne gre v glavo, ko pa vemo, da je največji driver, največji gonilnik inflacije prav dvig cen hrane in seveda tudi električne energije. Tu bi menda mi bili naj zelo dobri znotraj Evrope, ampak poglejmo, cene električne energije so bile avgusta na letni ravni 13 % nižje, so pa bile septembra 26 in pol procentov višje kot leto prej. Razloga za to sta tudi polni prispevek OVE in spet, to je soproizvodnja toplote in električne energije ter dejstvo, da je lani septembra veljala regulacija cen elektrike, ki so bile za to seveda nižje. Takšen skok in seveda skok cen hrane ljudje čutijo in to povzroča nezadovoljstvo. In politika mora imeti odgovore na to, kako zajeziti inflacijo, ki je, ponavljam, še ena najvišjih v EU.

Na drugi strani pa me seveda zanimajo, to najbrž ni stvar tega, te komisije, kaj se bo spremenilo v ekonomski politiki, ali so se v ponedeljek kaj predstavniki delodajalskih organizacij dogovorili s predsednikom Vlade in resornimi ministri. Če ne bomo gospodarstvu dali več kisika, kdo bo potem financiral tudi socialno državo?

In zaključujem, kolikor sem pogledal predvsem načrte razvojnih programov za spremembe proračuna za naslednje leto in proračun 2025, ugotavljam, boste rekli ja to je pavšalna ugotovitev, skladni regionalni razvoj izgleda, kot, da je to neka tema, ki je čisto mimo. Jaz se opravičujem, ampak se me je čustveno ta zadeva dotaknila, ker prihajam iz obrobja te države in so investicije, ki smo jih načrtovali in nekatere tudi zagnali, v času prejšnje vlade, so se zdaj časovno zamaknile ali pa so se povsem črtale. To je moja ključna pripomba in jo bom še večkrat zelo jasno in glasno artikuliral. Hvala lepa.