Najlepša hvala za vprašanja.

Zdaj kot zainteresirano delovno telo, glede tega, če ima Računsko sodišče zagotovljenega dovolj denarja za svoje delovanje v prihodnjih dveh letih vas je verjetno pomirila že svetovalka predsednice Računskega sodišča, da so oni v bistvu zadovoljni, oziroma da bo zadovoljen ni verjetno nihče, ampak da bodo lahko svoje zakonske naloge opravljali s predlaganima proračunoma. Ob tem seveda ne velja pozabiti dejstva, da je v skladu z Zakonom o javnih financah Računsko sodišče organ, ki ima finančno avtonomijo, tako da je bila Vlada pri dodeljevanju teh limitov absolutno pozorna, tudi na to zakonsko opredelitev.

Jaz se v uvodu nisem odločila, da bi vam razlagala kako smo sestavljali ta proračun glede na to, da poslanci že na različnih odborih to poslušate, tako da verjamem, da ste proračun že spoznali z različnih zornih kotov, ampak se vseeno ne morem v bistvu zdaj izogniti, da par besed povem, zato ker je bila 2. točka, ki ste jo poleg samega uporabnika računskega sodišča izpostavili, gospod Vrtovec, so bile poplave. Dejstvo je, da sta proračuna 2024 predvsem in tudi 2025 že zaznamovana s poplavami. Dejstvo je da čeprav pravite da škode nimamo ocenjene mi imamo oceno škode imamo bottom up da. da nimamo ocenjene. Mi imamo oceno škode, imamo bottom-up, da tako rečem, oceno škode v Ajdi, to je bilo dejansko popis posameznih objektov, posameznih cest, posameznih torej dogodkov v občinah. In ocena v Ajdi je približno 2 milijardi in pol. To je škoda. Potem imamo pa še drugo oceno, to je pa t. i., bom rekla, top-down ocena, se pravi post disaster needs assessment metodologija Svetovne banke, ki določa, kako se pač posamezna škoda na potem teh torej kategorijah kot so gospodarstvo, kmetijstvo, infrastruktura, kako se izračunava. In po tej t. i. pač top-down metodi je prišlo do teh 9,99 milijard ocene te škode. Od tega je približno 7,9 milijard ocene na javni, da rečem, infrastrukturi in pa približno 2 milijardi na stanovanjih, v kmetijstvu in v gospodarstvu. Tukaj mislim, da je bila tudi ta razlika že pojasnjena, a ne, kaj je škoda in kaj je potem ta, torej ta metodologija Svetovne banke, ki, pač vrednost nekega amortiziranega projekta je bila v Ajdo vnesena po tej vrednosti, če pa bomo želeli pač ta objekt ponovno postaviti, pa to ni ista vrednost in od tukaj v bistvu je ta razlika, ki se pojavlja. Ampak kot ste rekli, to boste sklicali posebno sejo in bomo verjetno na tisti seji potem skupaj s pristojnim resorjem prišli do te tranzicijske, bom rekla, te matrike, kako se pač ti 2 milijardi in pol ocene škode iz Ajde, kako se potem prelevita v teh 10 milijard oziroma 9,99 milijard. Zdaj proračune, proračuna 2024 in 2025 smo načrtovali kot vedno po metodi pač vseh do tedaj znanih informacij in najboljšega možnega tega napora, best effort, in smo za to v, ker dejansko že letos, vi veste, da že letos prihaja do izplačil teh intervencijskih stroškov, predplačil in škode na, kot ste rekli, na vodotokih, na cestah, in da se bodo seveda ta dela nadaljevala tudi prihodnje leto, zato se nam je zdelo edino pravilno, da že v proračunu za 2024 in potem seveda tudi 2025 zagotovimo denar za popoplavno obnovo. En del smo ga namenili že na posamezne sektorje, se pravi, tisti, ki imajo pripravljene projekte, tisti, ki bodo izplačevali škodo na Ministrstvo za infrastrukturo za naravne vire in prostor, za gospodarstvo itn., tako da smo 320 milijonov razdelili že po ministrstvih. Potem smo si pa na Ministrstvu za finance ustvarili še dodatno rezervo zato, da v bistvu bo lahko obnova tekla nemoteno.

Ja, zdaj, jaz sem navdušena, gospod Horvat, da ste posvojili tole našo spletno stran proracun.gov.si, kjer spremljate, kaj se dogaja po poplavah in bi vas, pardon kaj se dogaja v državnem proračunu na dnevni ravni, kaj se dogaja po posameznih projektov, po posameznih projektih. In bi vas zdaj povabila tudi, da si ogledate na naši spletni strani, torej na spletni strani Ministrstva za finance objavljamo, samo na spletno stran greste in se greste dol po strani, in imamo, v bistvu na eni strani objavljamo donacije. Do zdaj je bilo zbranih malo pod milijon donacij. In objavljamo tudi izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih. Tudi tukaj dnevno osvežujemo podatke, tako da do včeraj je bilo izplačanih preko 80 milijonov, od tega 18 milijonov, skoraj 19 milijonov za izredno denarno socialno pomoč, se pravi za tisto prvo pomoč ljudem, ki so jo potrebovali, potem 10 milijonov Rdečemu križu in Karitasu tudi za najbolj ranljive, potem 32 milijonov predplačil za odpravo posledic škode v gospodarstvu, potem so bili izplačani torej za odpravo, za intervencije na vodotokih je bilo tudi že 13 milijonov in pol, dela opravljenega oziroma dela opravljenega več, toliko že računov plačanih, včeraj so bili plačani tudi oziroma v tem tednu so dobile občine tudi že prve intervencijske stroške izplačane, in to se je zgodilo v bistvu prvič, da bodo dobile občine izplačane vse intervencijske stroške in to tako zelo hitro. Upam, da vam župani, ko hodite naokrog, pač tudi to povejo. Po navadi je denar po naravni nesreči prihajal v pol leta do leta ali še kasneje, zdaj pa pač ti intervencijski stroški so po nesreči prišli po dveh mesecih in v bistvu v tem mesecu oziroma še prej, bodo izplačani tudi avansi za občine, ker so občine prijavile predhodno oceno škode, milijarda 100, bodo dobile približno 220 milijonov predplačil, da bodo dejansko lahko začeli opravljati tudi ta dela. Tako da, ko pravite, da smo preveč pohiteli, da se še nič ne ve, stroški že nastajajo. Mi ocenjujemo, da jih bomo do konca letošnjega leta izplačali lahko tam okrog 500 milijonov, odvisno, ampak pač to je red velikosti, zato se nam je zdelo primerno, da so v bistvu zagotovljena sredstva tudi v prihodnjem letu.

Potem ste…, gospod Vrtovec, ste spraševali o inflaciji. Mislim, da ste imeli že prejšnji teden komisijo na to temo, ampak tukaj je, zgodba v bistvu ni tako zelo preprosta. Vi veste, da je inflacija primarno v domeni centralnih bank, ampak da, kot centralne banke vedno opozarjajo, mora denarna politika delovati vsaj približno usklajeno s fiskalno politiko, oziroma če želi biti uspešna pri obvladovanju inflacije, potem fiskalna politika ne sme delovati v kontra smeri. Zdaj, kaj pomeni kontra smer? Če želi centralna banka z dvigovanjem obrestnih mer torej nekako ukrotiti inflacijo, potem bi morala država, se pravi, fiskalna politika temu nekako slediti v tej smeri, da ne bi vodila preveč ekspanzivne fiskalne politike. Ekspanzivna fiskalna politika pa pomeni večanje javne potrošnje, a ne. In zdaj, tukaj je v bistvu taka zelo težka situacija, država želi pomagati ljudem, zdaj tudi po poplavah, v bistvu tudi večina škode je nastala, kot sem prej povedala, na javni infrastrukturi in zato bo seveda država morala vlagati svoj denar in v bistvu to z vidika vodenja fiskalne politike se šteje kot ekspanzivna fiskalna politika. In ravno tako, tukaj ni nujno, da se bomo strinjali, tukaj se, jaz mislim, tudi ekonomisti ne nujno strinjajo, ampak kako lahko, kaj poganja recimo inflacijo, to ne bomo tukaj zdaj filozofirali, ampak recimo ponovna regulacija maloprodajnih cen naftnih derivatov je sigurno en ukrep, ki je pripomogel k brzdanju inflacije. To je pač naredila Vlada. To lahko naredi. Kaj je pa ta košarica dobrin, kot pravite, tam na eni spletni strani nekaj obstaja. Vlada ne more ukazati torej trgovcem, po kakšni ceni naj prodajajo hrano. Jaz pa osebno mislim, da ta ukrep, ker pač je košarica, in je to en tak, v lepi slovenščini, »peer presure« se pravi pritisk, da se primerjajo med sabo, da to ni nujno neučinkovit način, kako vsaj na en način držiš eno roko nad cenami, ker pravim, vlada tega ne more ukazati. Je pa recimo regulirala ceno elektrike in to za širok diapazon torej uporabnikov in vsaj v enem določenem delu jo bo regulirala še naprej, se pravi, na ta način se nekako da z vladne strani to početi, in to vam pa zdaj pač, to pa ni všečno, ampak v bistvu, če že z inflacijo indeksiraš potem vse in plače in transferje, itn., je pa to spet nekaj kar deluje… Prosim? / oglašanje iz ozadja/ Ja, je pa to potem začaran krog in zato v bistvu v teoriji je pravilo, da skušaš pomagati najbolj ranljivim, da pač imaš čim bolj targetirane ukrepe, ne nekih splošnih, ker splošni so dragi, so preprosti ampak so dragi, ampak potem ne delujejo dovolj ciljano. Tako, da o inflaciji, ko vas je skrbelo, ne vem, mogoče toliko.

Potem, malo ste me presenetili, da se vam zdimo pri črpanju EU sredstev tako neuspešni. Mi bomo absolutno to perspektivo uspešno počrpali, perspektivo 2014-2020, ki je zdaj zadnje leto, tu ni nobene dileme. Če ste mislili perspektivo 2021-2021 sami veste, da je korona, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Evropi zamaknila njeno izvajanje, tako da zdaj tu je pripravljeno in tudi sredstva za, torej pravice porabe za obe, torej predvsem za to novo perspektivo, so v proračunih 2024/2025 zagotovljene, ravno tako kot tudi denar za okrevanje in odpornost. Tu bi jaz samo rekla, ker je bilo tudi dosti poudarjeno prepočasno in tako naprej črpanje; glede na to, da to zelo redno spremljam, vam lahko povem, da so bila enostavno pričakovanja, oz. da so bila enostavno dinamika črpanja povsem nerealno načrtovana, ker če boš ti porabljal denar za neko, ne vem, pa bom rekla najprej digitalizacijo ali pa za neko turistično infrastrukturo ali pa za digitalnega učitelja ali pa za gradnje, potem tega denarja iz, no ja, sigurno ne boš porabil v prvem in drugem letu, če vse štartaš znova, ampak ga boš porabljal kasneje. Tako, da jaz glede črpanja EU bi rada samo povedala, da mislim, da smo tu uspeli tole zgodbo z NOO zelo dobro zapeljati, da smo posredovali pravočasno 3 obroke, torej teh plačil, da pričakujemo plačilo še v tem letu. Tako, da glede na to kako je to recimo izgledalo lani jeseni, ob tem, da je bilo treba zdaj narediti še spremembo zaradi nižje lokacije nepovratnih sredstev, da je bilo treba narediti spremembo načrta za okrevanje in odpornost zaradi vključitve novega poglavja Repower, jaz mislim, da je bilo tu narejeno eno ogromno delo in kot vedno poudarjam, na strani n načrta za okrevanje in odpornost. Ne gre samo za potrošnjo tega denarja, ta denar je pogojen in mi smo morali najprej opraviti določene mejnike, da bomo ta denar iz Evrope sploh lahko dobili.

Gospod Horvat vi ste pa še rekli, da skladni regionalni razvoj, da imate občutek, da ne obstaja. Mi imamo v bistvu zdaj prav ministrstvo, ki je še posebej to prevzelo in ima to regionalni razvoj tudi v svojem imenu, tako, da to ministrstvo absolutno bo usklajevalo delo na tem področju in sem hotela tukaj povedati, da nedvomno veste, da je cela kohezijska politika 2021-2027 bistveno bolj usmerjena v, bom rekla, vzhodni del, se pravi dejansko v to, kar ime pove, kohezijska politika naj bi skrbela za skladnejšo, za kohezijo, da se manj razviti predeli približujejo bolj razvitim in je iz tega naslova na voljo v bistvu več denarja za manj razvite regije in predvsem tudi višje sofinanciranje iz Evrope za te namene. Tako, da jaz ne vem točno katere konkretne mogoče projekte ali predele ste imeli v mislih, ampak jaz sem tu prepričana, da bo ministrstvo svoje oddelalo, in da bodo tudi, kot rečeno, v tem Zakonu o obnovi, ki je zdaj v pripravi, da se bo posebej naslovilo ta področja, ki so zdaj recimo utrpela največjo škodo, in da bodo pač tam vzpostavljeni pač programi, ki bodo omogočali hitrejši razvoj. Hvala lepa.