Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Republike Slovenije je na svoji 50. redni seji, dne 18. maja 2023 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju.

Bistveni cilj predloga zakona je implementacija dveh odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, in sicer iz leta 2015 in druge iz leta 2019. Zakon o duševnem zdravju je bil sprejet julija 2008. Vzpostavil je pravno podlago za ureditev področja duševnega zdravja in je v pretežnem delu pomenil pomemben napredek pri varstvu pravic oseb s težavami v duševnem razvoju. Drugače je bilo pri ureditvi postopka sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in zagotavljanju terapevtskega cilja ukrepov zakona v varovanih oddelkih socialno varstvenega zavoda. V tem delu je bil namreč Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo Republike Slovenije, kar je v o omenjenih ustavnih odločbah ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Se pravi v odločbi iz leta 2015 je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo neustavnost ureditve, po kateri se je štelo, da oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, soglaša z namestitvijo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda kadar z namestitvijo soglaša njen zakoniti zastopnik. Ustavno sodišče je navedeno ureditev razveljavilo in do sprejema nove zakonodaje vzpostavilo prehodni režim, po katerem se v postopku zagotovi sodna kontrola namestitve. Predlog zakona po 8-ih letih končno določa drugačno zakonsko ureditev in tudi osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, zagotavlja vsa procesna jamstva. V postopku pred sodiščem, le to odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da jo pred izdajo sklepa vidi in se z njo, če to seveda dopušča njeno zdravstveno stanje, pogovori, omogoči ji, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Nadalje je pa Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi iz leta 2019 ugotovilo, da Zakon o duševnem zdravju poseg v osebno svobodo zaradi duševne motnje ustrezno konkretizira s sklicevanjem na varstveni, ne pa tudi na terapevtski cilj ukrepa. Zakon bi namreč moral jasno in določno opredeliti take pogoje pridržanja v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, da odpade dvom o ustreznosti ustanove, ki bo ukrep odvzema prostosti izvršila. Državni zbor Republike Slovenije bi moral ugotovljeno protiustavnost odpraviti že v letu 2020. Predlog zakona določa vzpostavitev mreže varovanih oddelkov ter minimalnih prostorskih, tehničnih ter kadrovskih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nadalje predlog zakona določa tudi vzpostavitev evidence varovanih oddelkov in njihove zasedenosti, do katere bodo lahko neposredno dostopala sodišča.

To bo sodiščem olajšalo določitev konkretne ustanove, v katero naj se osebo namesti. Izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev bo omogočilo zagotavljanje tako varstvenega kot zlasti terapevtskega vidika obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. Osebe s težavami v duševnem zdravju sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva, zato mora država zagotovitvi njihovih pravic nameniti posebno pozornost. Neprostovoljni sprejem in zdravljenje v psihiatrični bolnišnici oziroma sprejem v obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pomenita hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do svobode, pravico do duševne integritete, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Zato je pomembno, da država neprostovoljni sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico oziroma v obravnavo varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda uredi tako, da v pravice poseže v najmanjši možni meri za zagotovitev legitimnega namena, ki upravičuje tovrsten ukrep, to je odvrnitev nevarnosti, ki jo bolnik zaradi duševne motnje povzroči bodisi drugim bodisi sebi, in zagotavljanje ustrezne pomoči ter terapevtske obravnave.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji dne 30. avgusta 2023 podprla predloge amandmajev, ki odpravljajo pomanjkljivosti predloga zakona, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije. Amandmaji jasneje določajo mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, vzpostavljajo domnevo privolitvene sposobnosti za vse odrasle osebe, opredeljujejo pravice zakonitega zastopnika mladoletne osebe in odpravljajo nomotehnične pomanjkljivosti Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju.

Če dovolite, bi za zapisnik prebrala tudi dopolnitve obrazložitve k dvema členoma predloga zakona. Dopolnitev obrazložitve k 21. členu predloga zakona, in sicer se v zadnjem drugem stavku za piko doda besedilo »in izpolnjujejo pogoje iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju, z namenom, da se preveri ustreznost ukrepa in v nasprotnem primeru osebo takoj odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.« In dopolnitev obrazložitve k 24. členu predloga zakona, da se v drugem odstavku obrazložitve za piko doda besedilo »pred hospitalizacijo oziroma kot alternativa zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ki predstavlja najbolj invaziven in restriktiven zdravstveni ukrep, ki ga je potrebno uporabiti kot ultimaracijo.«

Hvala za pozornost.