Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije proučila z vidika skladnosti z Ustavo, z vidika skladnosti s pravnim sistemom in z nomotehničnega vidika. Najprej je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je vložen nepravilen akt. Poslovnik Državnega zbora namreč v 107. členu določa akte in med temi akti loči med resolucijami in deklaracijami. Resolucije so praviloma namenjene sprejemanju nacionalnih programov in so programski akt, medtem ko so deklaracije tisti akt, s katerim Državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike. Splošna stališča do vprašanj zunanje politike se tako izražajo z deklaracijo.

Glede vsebine predlagane resolucije pa je treba posebej opozoriti na 1. in 2. poglavje, ki zahteva uvrstitev Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, in se pri tem izrecno sklicuje na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022. Takšna uporaba resolucije Evropskega parlamenta je nepravilna, zavajajoča in je Državni zbor v svojem aktu ne more uporabiti. Resolucija Evropskega parlamenta namreč ne poziva k uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, ampak v 4. točki resolucije poziva Evropsko unijo in države članice, naj oblikujejo pravni okvir Evropske unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma. To pomeni, da v okviru Evropske unije ni pravne podlage za uvrščanje držav med podpornike terorizma.

Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi moralo biti besedilo četrtega, petega, šestega, sedmega odstavka 5. poglavja črtano, ker ne sodi v materialni del, ampak v obrazložitve.

Na koncu je Zakonodajno-pravna služba opozorila še, da je odveč in nepravilno tudi 6. poglavje, ki določa rok za objavo v Uradnem listu, ker je objava urejena v zakonu o Uradnem listu.

Hvala.