V redu.

O tem smo tudi zadnjič govorili in sicer, kakšna, se pravi, znotraj proračuna zagotavljati finančno neodvisnost samostojnih institucij, da niso odvisne od vsakokratnega proračuna. V preteklosti smo večkrat govorili, da primanjkuje in kadrov, resursov, itn. Se pravi, za nemoteno delo Računskega sodišča, pa ostalih, tudi ostalih proračunskih uporabnikov, ki imajo v Ustavi zapisano, v zakonodajni zapisano samostojnost, je res pomembno, da to funkcioniranje poteka res nemoteno.

Odpiram razpravo, spoštovani kolegice in kolegi. Kakšno vprašanje, kot je rekla državna sekretarka? Če ni vprašanja, imam jaz vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer tri vprašanja, zelo kratko. In sicer primanjkljaj 3,3 milijarde evrov. In na prvi pogled je to res tako boleča, boleča številka. Zaradi tega, ker tudi Slovenija bo ta primanjkljaj krila, kot se kaže z zadolževanjem. Vemo pa, da zadolževanje vedno dražje, da se obrestne mere se dvigajo. In me zanima, kakšen je pogled, splošen pogled Ministrstva za finance vzporedno s ceno zadolževanja.

Druga stvar je ena taka čisto tehnično vprašanje, covid izdatki. Zdaj v proračunu je namenjeno za covid izdatke 445 milijonov evrov. Se pravi v bistvu za več kot 200 milijonov evrov več kot v predlaganem proračunu za leto 2023. Eno vprašanje, čisto, ali ni covida manj, pa bolniških nadomestil manj, pa vsega ostalega manj, nakupa opreme in tako naprej, glede na to, da kot je bilo na primer dve leti nazaj ali pa lansko leto, ko bo ta proračun planiran. Se pravi, tukaj malo bolj podrobno, če je možno, da predstavite, zakaj se ta postavka tako dviga, kar je res nelogično, ker vidimo, da situacija je drastično drugačna, kot je bila recimo leto dni nazaj.

V fazi investicije, kako boste v skladu s proračunom zagotavljali investicijski tok? Da je v obdobju finančnega gospodarskega ohlajanja, je res nujno, da vzdržujemo investicijski tok povsod, in na energetskem nivoju, infrastrukturnem nivoju. Zlasti tukaj imamo in železnice, infrastrukturo v celoti. Tukaj na področju zlasti infrastrukture, recimo, se lahko veliko naredi gospodarskega dodatka z multiplikativnim učinkom, ki ga gradbeništvo ima. To je to tretje vprašanje. Se pravi, vzdrževanje investicij, ne glede na to, da so pred nami res težki časi, saj takšne so tudi napovedi večina makroekonomistov. Pa tudi, če beremo zunanje medije, mednarodno javnost zelo opozarjajo na to, da dve ključni igralki Slovenije v naslednjem letu se pripravljata na recesijo in Nemčija in Italija, ena naše največje gospodarske partnerice.

Tako da, investicije so ena izmed tistih stvari, ki jih je treba zlasti zdaj pred krizo v čim večji meri zagotovo vzdrževati, držati na visoki ravni, zaradi pač, saj pravim, multiplikativnih učinkov in ter dodatnega potem stekanja denarja v državni proračun.

Najlepša hvala.

Še kakšno vprašanje, da naredimo krog, pa da državna sekretarka odgovarja?

Gospod Horvat?

Gospod Horvat, izvolite.

Gospod Horvat.