Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem, posebej predstavnicama Ministrstva za finance in Računskega sodišča!

Hvala lepa za predstavitev. Obsežni materiali, da kot običajno dobro pripravljeni, lahko rečem.

Strinjam se, da smo v nekih negotovih časih in da je gotovo zelo težko natančno načrtovati proračun države celo za dve leti naprej, se pravi za 2023 in 2024.

Tudi če beremo Ekonomsko ogledalo UMAR, 7/2022, vidimo, da so poslabšani gospodarski obeti, kar se bo gotovo zrcalilo tudi v proračunskih številkah.

Imamo, soočamo se in se bomo gotovo soočali z izrazito negotovostjo v mednarodnem okolju. Potrošnja gospodinjstev je pod naraščajočim vplivom cenovnih pritiskov in tako naprej. Zdaj, Vlada je prevzela, to je le treba povedati, javne finance oziroma neko ekonomsko situacijo v relativno dobri kondiciji. Se spomnimo, pred časom smo obravnavali rebalans proračuna za leto 2022 in ugotavljali, da je prilivov za 1 milijardo in 70 milijonov več, kot smo mi lani novembra načrtovali.

Zdaj tudi v tem času se stvari v državi dogajajo zelo dinamično, odkar je Vlada proračunske dokumente že sprejela.

In zdaj, kje, osebno vidim in mi v Novi Sloveniji, glavno tveganje. Glavno tveganje vidimo ali pa med drugim vidimo tudi pri dvigu plač v javnem sektorju. Gre za številke 600 milijonov in več, ob tem da seveda te številke niso zaključene, tečejo še pogajanja s Fidesom. Kaj bo to prineslo v letošnjem in naslednjem letu, vse to je povezano z pomembno rastjo porabe. Najpomembnejša tveganja so povezana, po naši oceni, prvič, z morebitno neučinkovito in premalo usmerjeno porabo obsežnih sredstev - to je treba povedati, obsežnih sredstev -, rezerviranih za omejevanje posledic draginje, drugič, z dodatnim zvišanjem plač v javnem sektorju zaradi pritiskov posameznih poklicnih skupin - ne bom zdaj šel v detajle -, tretjič, s povišanjem socialnih nadomestil nad tistim določenim z zakonodajo, in četrtič, z neučinkovito izvedbo investicijskih načrtov. To so po naši oceni ključna tveganja. Predsednik je že nakazal, ker tudi vsi razumemo, da se bo treba zadolževati, če bomo želeli proračunsko porabo financirati. Pa morda na tej točki, gospa državna sekretarka, kakšen je trenutni dolg sektorja država, kakšna je načrtovana dinamika zadolževanja v letu 2023, ko bo - verjamem, da bo bodo spremembe proračuna sprejete -, in kako se bodo spreminjali stroški zadolževanja sektorja država. Ali ste ocenili, torej, ko se je Vlada odločala za spremembe proračuna 2023 in 2024, ali je bilo v razpravi na Vladi tudi na mizi vprašanje omejevanja nekaterih pomembnih investicij ali pa je odločitev Vlade, da bodo državne investicije šle naprej? In še, ali Vlada zares vztraja pri povečanju, minimalnem povečanju povprečnine, s čimer, vemo, lokalne skupnosti niso zadovoljne.

To bi bilo za prvo fazo z moje strani vse in hvala vnaprej za vaše odgovore.