Najlepša hvala za vprašanja.

Bom kar začela tako, kot ste spraševali.

Torej, zanima vas primanjkljaj in cena zadolževanja. Naslednje leto, torej za leto 2023, kot rečeno, je načrtovani primanjkljaj v višini 3 milijarde 300 ob omenjeni milijardi 200 rezerve za morebitno ukrepanje na energetskem področju, zato ob morebitnem ukrepanju na ravni Evropske unije, ki bi v bistvu zamejilo ta pritisk na te cene, bi mogoče ta pomoč niti ne bila potrebna v celotni višini. Tako da, ampak kakorkoli bo, mi jo imamo na razpolago oziroma je pripravljena, in če bo do tega prišlo, potem se bo seveda treba za ta primanjkljaj zadolžiti. Trenutna situacija glede slovenskega dolga je relativno ugodna. To zdaj, če pogledamo z vidika razpršenosti dolga oziroma predvsem trajanja dolga. Slovenska, torej naša zakladnica je izvedla v zadnjih petih, šestih, sedmih letih veliko transakcij upravljanja z dolgom, ki so bile usmerjene v smer podaljševanja ročnosti, se pravi, da imamo zagotovljeno dolgoročnejše financiranje in je tudi uspela znižati stroške zadolževanja, torej obresti z ravni preko milijarde. Mislim, da je bilo najslabše leto milijardo 82, ko je bilo treba plačati obresti za dolg iz državnega proračuna, milijarda 82 leta 2014. Medtem, ko recimo v letošnjem rebalansu je teh stroškov, da rečem samo, pa jih je še vedno veliko, 673 milijonov. Se pravi, za več kot 400 milijonov smo uspeli z aktivnim upravljanjem dolga znižati stroške za obresti. Te bodo predvidoma do leta 2023 še padli na 650 nekje milijonov evrov, potem pa v letu 2024 pa bodo začeli naraščati. To je posledica tega, da smo se lahko praktično do letošnjega leta zadolževali v enem takem kratkem obdobju po praktično ničelni obrestni meri. To je bila posledica dogajanja na finančnih trgih, vodenja zelo, zelo ohlapne denarne politike, kjer so bile osnovne obrestne mere Evropske centralne banke pod nič, zato so se lahko tudi države na desetih letih, pa Nemčija na tridesetih letih zadolževale po tako nizkih obrestnih merah. Ta hip je, ker Evropska centralna banka na eni strani zvišuje obrestne mere in ker je pač prisotno tudi nekoliko več tveganja, gredo seveda obrestne mere ali pa pričakovani donosi državnih obveznic se dvigujejo. Kar je dobra novica na tem področju je, da je pribitek Slovenije nad primerljivo nemško obveznico še vedno zelo stabilen, se pravi, da nam dejansko stroški zadolževanja naraščajo zgolj zaradi rasti osnovne obrestne mere, torej zgolj zaradi zategovanja denarne politike ECB, tako da smo trenutno na desetih letih, bi se lahko zadolžili tam nekje na dobrih 3,3, 3,4 % stane zdaj. In če recimo pogledam drugo leto, nam zapadeta 2 milijardi glavnic, pa potem v letu 2024, 2 milijardi in pol glavnic, si pač lahko izračunamo, da potem novo zadolževanje, če bi se morali zdaj zadolžiti, pa če bi šli recimo na deset let, to stane potem za dve milijardi, nekje 60, 70 milijonov so to stroški, potem letni obresti. Tu smo zdaj nekje, se pravi, če bo drugo leto 3,3 milijarde primanjkljaja, se bo treba zadolžiti za ta znesek, se pravi za primanjkljaj in treba se bo zadolžiti tudi za zapadle glavnice, ampak nekje tukaj se zdaj te obrestne mere gibajo. Kot veste, je Evropska centralna banka v boju z inflacijo dejansko napovedala zviševanje obrestnih mer. Z zategovanjem denarne politike se vpliva na inflacijo, ampak če želimo, kot ste prej tudi potem spraševali tu, sočasno pa jo, torej inflacijo lahko miri centralna banka s svojimi ukrepi, medtem pa na drugi strani pa fiskalna politika pa mora paziti, da ne deluje v nasprotju z denarno politiko, ker če daje preveč, če je pa fiskalna politika preveč ekspanzivna, pa to v bistvu spet priliva olje na ogenj inflacije in zato v bistvu finančni ministri ves čas pozivajo en drugega in v bistvu skupaj z madame Lagarde, da je treba to delovanje denarne in fiskalne politike, da mora biti čim bolj usklajeno, se pravi, centralna banka bo vplivala s svojim instrumentarijem na inflacijo, vlade naj pa skrbijo za to, da imajo čim manj takih splošnih fiskalnih stimulusov, takih splošnih, se pravi, naj bodo ukrepi fiskalne politike ciljani, začasni, oni rečejo »temporary, taylor made and targeted« se pravi ciljani začasni in čim bolj, čim bolj specifično narejeni za tiste skupine, ki jim želijo s fiskalno politiko pomagati. Toliko mogoče glede tega.

Potem ste spraševali glede covid rezerve. Covid še vedno ni preteklost. Prav prejšnji teden je bil na Vladi sprejet nov interventni zakon na to temo, zato ker, kot veste, te teste v šolah še vedno imamo, potem neki dodatki za delo s covid pacienti bodo še vedno veljavni, oprema je potrebna zaščitna in tako naprej, zato ima Ministrstvo za zdravje pri sebi že nekaj denarja v proračunu za ta namen in pa tudi rezerve smo si naredili na Ministrstvu za finance 60 milijonov covid rezerve, ker ne vemo kako se bodo ti valovi v prihodnjem letu gibali. Je pa ključno, ker ste omenil ravno številko 454 milijonov iz covid, torej pobarvanih kot covid, gre za evropski denar, ki smo ga še dobili v okviru Rejacta oziroma tam je v bistvu 220 milijonov na Ministrstvu za zdravje namenjenih še dejansko tudi nekim dozidavam iz tega naslova in je zato ta denar pobarvan kot covid. In tudi Ministrstvo za delo, ko je plačevalo ta krajši delovni čas in tako naprej, obstajajo še vedno neke pravice porabe iz tega namena, iz evropskega denarja in na šolstvu in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in je v bistvu to denar, ki je še na voljo iz evropske malhe, ki ga je treba porabiti v naslednjem letu in je za to pobarvan kot covid. Drugače pa, kot rečeno, je bil na Vladi že sprejet covid zakon, ki bo te dni, ki ga boste obravnavali tudi v Državnem zboru in zato imamo rezervirane pravice porabe tudi za ta namen.

Spraševali ste o investicijah, glede na to, da bi in ste omenili, da bi lahko v času gospodarskega ohlajanja bile pač investicije tiste ali pa državne investicije tiste, ki potem v bistvu pomagajo dvigniti gospodarsko rast. To vsekakor drži in to sem omenila tudi v uvodu, da vse te investicije, ki so bile zaštartane, da rečem tako, iz prejšnje evropske perspektive, tiste, ki so v planu iz naslednje, ker partnerski sporazum imamo podpisan, operativni program je pripravljen, se pravi, to so dokumenti, ki nakazujejo v katerih področjih naj bi se ta evropski denar porablja. V bistvu tukaj je cilj Vlade seveda 100 % črpanje in stare perspektive in pa čim intenzivnejši začetek črpanja nove perspektive. V novi evropski perspektivi je prišlo do zamikov, ne na ravni samo Slovenije, ampak praktično na ravni cele Evrope, ker takrat, ko bi se morala ta perspektiva začeti, je nastopila korona, in smo se pač ukvarjali, so se države ukvarjale z gašenjem drugih požarov. In zato smo v bistvu mi ta sredstva načrtovali, ampak ker, kot sem omenila tudi že v uvodu, ker operativni program še ni podpisan, zato mi nismo mogli tega denarja postaviti na posamezna ministrstva, ga dodeliti posameznim resorjem, ampak smo ga v letu tako 2023 kot 2024 načrtovali kot rezervo pri Ministrstvu za finance. V letu 2023 gre za 180 milijonov, ki jih zdaj v dokumentih vidite kot rezervo, ne pa kot investicijo. Predvsem je pa v letu 2024 tega še več, 660 milijonov, ki jih spet vidite kot rezerva, ne pa kot investicija ali pa investicijski transfer, in zato je v bistvu investicijsko gledano, je leto 2024 tako, pač te investicije, če jih seštejete, pač tako upadejo. V letu 2023 imamo načrtovanih skoraj 2 milijardi in pol investicij in investicijskih transferov, medtem ko je v 2024, ki tega potem, da rečem, samo milijarda 800. To so še vedno absolutno gledano zelo visoke vrednosti. Tako visokih investicij v zgodovini še nismo imeli. Največji je bila investicijska poraba leta 2015, ko se je pretekla perspektiva zaključevala. Takrat je bilo tega milijardo 400, če zaokrožim, tako da, drugo leto, če je načrtovanih praktično 2 milijardi in pol, je to res ogromno. Dejstvo je, da so šle seveda tudi cene bistveno gor, ampak tukaj je potem vedno, na to opozarja tudi Fiskalni svet, kako je to planiranje sploh realistično, ker v bistvu si odvisen tudi od absorpcijske sposobnosti ali pa od investicijske sposobnosti na strani ponudbe, tako da tukaj smo, tukaj, vemo, da smo zastavili zelo visoko. Ampak kot rečeno, projekti, ki so v teku, jih je treba drugo leto zaključiti in cilj Vlade je, absolutno, da to kar je iz pretekle perspektive, da se v drugem letu, da se 100 %, pa temu je bilo, kot veste, so namenjeni tudi tako imenovani »overcommitmenti«, to pomeni, da je Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da je dodelila v bistvu več denarja ministrstvom, kot ga bomo »de facto« dobili iz Bruslja, ravno s tem namenom, ker vsi projekti, ki se začnejo, se potem mogoče niti ne zaključijo ali pa se ne zaključijo pravi čas in potem niso upravičeni do tega evropskega sofinanciranja. Ali pa, kakšni se dejansko potem ne izvršijo in zato v je to kar taka stalna praksa, da organ upravljanja, torej Služba Vlade za razvoj dodeli nekaj več denarja kot ga je na razpolago ravno v cilju tega 100 % črpanja.

Tukaj bi absolutno rada omenila tudi načrt za okrevanje in odpornost,. Tega tudi ne vidite kot investicijo v državnem proračunu. To je zato, ker je bil ta sklad lani oblikovan kot proračunski sklad, se pravi, če vidite evropsko kohezijsko politiko, jo dejansko vidite kot investicijo ali pa investicijski transfer, medtem ko ta denar, ki se pa porablja iz sklada za okrevanje in odpornost, se pa v proračunu spet vidi samo kot poraba rezerve, ker se izloči preko rezerve v ta proračunski sklad in zato je tudi na tem skladu za okrevanje in odpornost, so še dodatne investicije katerih poraba ni vidna neposredno iz proračunskih vrstic. Smo pa na koncu obrazložitev splošnega dela proračuna napisali, za katere namene se bo porabljal, za katere vsebine se bo porabljal tudi ta načrt za okrevanje in odpornost, ta denar in iz tam veste, da gre tudi ogromno za investicije v te smeri, ki jih Evropa v tem načrtu podpira, se pravi, v zeleno Evropo, v pametno Evropo, v Evropo bližjo državljanom, itn.

Zato bi tukaj res rada poudarila, da se zavedamo pomena teh investicij in zato na tem področju pri pripravi teh proračunov nismo ničesar, kar je že bilo začrtano, ustavljali. In še nekaj bi rada poudarila, ki se mogoče ne razume vedno. To niso vse investicije, ki jih izvaja država ali pa, ki jih izvajajo ministrstva. Tukaj so seveda tudi investicijski transferji. Investicijski transfer samo pomeni, da tega ne izvede država, ampak da to izvede en njen ali javni zavod ali javni sklad ali investicijski transfer občini ali je to investicijski transfer podjetju, zato je to treba, mi to gledamo skupaj, se pravi investicije pa investicijski transferji seštejemo skupaj, ampak izvajalcev na tem področju je seveda vsekakor več.

Potem gospod Hrovat, vi ste pa spraševali v bistvu tudi o omejevanju investicij, pa sem to zdaj že povedala. Spraševali ste o plačah v javnem sektorju. Ja, plače v javnem sektorju bodo zdaj z oktobrom višje. Potem je dogovor tudi še za naslednje leto. Zdaj, kaj naj tukaj v bistvu povem? Mi smo to, te načrtovane dvige, čeprav smo proračun, smo pripravljali, proračun smo pripravili tam nekje okrog predloga teh dveh proračunov, tam nekje okrog 20. septembra. Takrat seveda stvari še niso jasne, tako da ob vseh negotovostih imamo potem še vse te odprte postavke. Ampak edina gotovost pri načrtovanju je negotovost, in v bistvu vedno gremo potem naj »best effort« principu. Vse, kar vemo, nekje damo noter. Tako da, mi smo sredstva za plače smo načrtovali relativno natančno, tako kot se jih pač da. Iz tega naslova, potem bo nekaj, so neki dodatni tudi, saj veste, prispevki v pokojninsko, zdravstveno blagajno, na ta način. Z višjimi plačami imajo potem ljudje več razpoložljivega dohodka in je v bistvu tudi ta komponenta osebne potrošnje je potem lahko spet tista, ki pomaga pri gospodarski rasti, če zdaj izhajamo iz teh predpostavk, da je napovedana gospodarska rast za prihodnje leto relativno skromna. Zdaj odvisno koga gledamo, ali gledamo UMAR, gledamo Banko Slovenije ali gledamo napoved AMFA, vse se gibljejo tam nekje dober odstotek in pol, več pa ne, ob tem, da zaradi res izrazitih negotovosti so vse te inštitucije kot vedno pripravile tudi druge scenarije. In če se dejansko nadaljuje in ukrajinska zgodba, energetska kriza, če se kaj zgodi v Nemčiji, potem se bodo te stvari spremenile. Ampak, kot rečeno, mi smo seveda izvozno močno odvisni, ampak tudi ta osebna potrošnja in ta državna potrošnja, o kateri sem govorila v prejšnji točki, lahko potem pomagata k neki krepitvi gospodarske rasti.

Spraševali ste o povprečninah. Vlada se je začela pogajati z občinami. Občine so prišle s svojimi željami, s svojimi izračuni, s svojimi argumenti. Vlada je postavila svoj okvir, ne glede na to, da v letu 2023, vsaj na evropski ravni še vedno velja odstop od fiskalnih pravil ali pa od fiskalnega okvira, je dejstvo, da moramo tudi v takih časih biti, se zavedati, da ni samo nebo limi. Tako da, mi smo želeli postaviti zgodbo tako, da bi nekje pila vodo. Fiskalni svet že tako ni zelo srečen. In v bistvu smo začeli se, kot so se začele občine pogajati, se je tudi Vlada začela pogajati. In, kot smo že komunicirali, no, mi smo še vedno pripravljeni. Nekaj časa je še, da se z občinami dobimo, mi imamo prav, mi imamo spet sklicano pač srečanje z občinami, tako da, še vedno upamo, da bomo do sredine novembra, ko je to treba, da bomo sklenili dogovor in da bodo občine nekako razumele, ne bodo srečne. In z Ministrstva za finance, nihče ne gre srečen, kadar se pogovarjamo pač o teh proračunskih vsebinah. Ampak, če vsaj približno razumemo, da živimo v istem okolju, potem je to, potem nekako sistem živi.

Tako da, kot rečeno, trenutno je v ZIPRS napisana višina povprečnine 667 evrov, kar je za 22 evrov višje kot letošnja povprečnina, pa za 20 evrov višje kot torej z dogovorom dogovorjena oziroma podpisana povprečnina za leto 2023. Je pa tukaj še nekaj pač možnosti za sklenitev dogovora.

In pa še, spraševali ste o davku na nepremičnine. Glede na to, da je stanje v javnih financah, če bi ga jaz ocenjevala, ga ne bi ocenila tako ugodno kakor ste ga ocenili vi. Da je bilo letos, mogoče slika res izgleda lepša kot je v resnici zaradi teh močnih prilivov, na katere vpliva dosti dejavnikov, ampak če pogledaš javne finance, če pogledaš celo sliko, veliko sliko javnih financ in katere vse dodatne obveznosti so bile, da rečem, obešene na javne finance zdaj v zadnjih letih, tako na ravni pokojninske zakonodaje, torej pokojninske blagajne, koliko dodatnih stroškov so prevzele javne finance v bistvu tudi na področju zdravstvene blagajne, kateri zakoni so bili sprejeti, in če je v zakonu določenih investicijah, potem je to zakonska obveznost in je treba v prihodnjih letih to vse zagotoviti. Virov dodatnih pa res ni bilo. Ne samo, da ni bilo dodatnih virov, kot veste, en pomemben vir se je tudi s spomladi sprejeto zakonodajo znižal, pa en zakon je bil sprejet, ki ima močan vpliv na odhodkovno stran, pa je bil sprejet brez vira, tako da absolutno, če pogledamo veliko sliko javnih financ, ni tako zelo rožnata in zato želimo ukrepati odgovorno, in ker je področje premoženjskih davkov tisto, kjer imamo v Sloveniji, če se primerjamo z drugimi državami, poberemo relativno malo ali pa podpovprečno, zato je cilj te Vlade, da spravi v življenje tudi davek na nepremičnine.

Toliko z moje strani.

Hvala lepa.