Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje! Začenjam 1. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se nihče ni sporočil svoje zadržanosti oziroma nismo dobili opravičila, da se kdorkoli od članic in članov seje ne more udeležiti. Na seji kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje mag. Janez Žakelj, ki nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red in vsa gradiva. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – JAVNOFINANČNA SITUACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN OPOZORILA FISKALNEGA SVETA.

Gre za opozorila Fiskalnega sveta glede koalicijske pogodbe oziroma za oceno Fiskalnega sveta. Dovolite pa na začetku moj krajši uvod na to temo.

Gospe in gospodje, pa tudi vsi, ki spremljate to sejo preko televizijskih ekranov, pred Slovenijo je zagotovo zahtevno obdobje, tudi kar se javnih financ tiče. Kar se pa tiče obstoječega stanja javnofinančne situacije, ocenjujem, da je dobra. Slovenija je iz covid krize izšla zelo uspešno, z močno gospodarsko aktivnostjo, z BDP, ki je med najvišjimi v Evropski uniji, in tudi z rekordno nizko brezposelnostjo. Država je namreč samo maja meseca imela za skoraj 90 milijonov evrov presežka, in to kljub davčni reformi smo pobrali torej več dohodnine. Kar pa je ob tem še zelo pomembno, je to, da se vidi več pobranega DDV. Torej ukrep, nižja davčna obremenitev, zlasti pri plačah, pomeni na drugi strani, ne to, da manj poberemo davkov, ampak da, kot vidimo, poberemo lahko več davkov, kajti dvignemo potrošnjo, ljudem torej ostane več denarja v denarnici. Rast bruto domačega proizvoda je v prvem četrtletju letošnjega leta glede na enako četrtletje lansko leto znašala 9,8 %, torej zelo visoka rast bruto domačega proizvoda. In na visoko gospodarsko rast je pozitivno, kot se ocenjuje, vplivalo domače in tuje povpraševanje. Tu je treba poudariti, da se je domača potrošnja v prvem četrtletju leta 2022 povečala za kar 16,6 %. Povečale so se tudi investicije, kar je nadvse dobrodošlo zlasti za pripravo na čas, ki prihaja. Povečale so se investicije tudi v osnovna sredstva za kar 12,7 % in zaloge, kar je k rasti bruto domačega proizvoda, poudarjam, to je k rasti bruto domačega proizvoda prispevalo 2,3 odstotne točke.

Torej, prav je, da na začetku mandata nove Vlade uvodoma spregovorimo tudi o javnofinančni situaciji, s kakšnim izhodiščem se soočamo, kakšna je naša startna pozicija za obdobje, ki prihaja, vizavi oceni Fiskalnega sveta koalicijske pogodbe, ki je pa osnovna os, osnovni akt delovanja vsake vlade. Torej, uvodoma lahko rečem, da je bila Slovenija v zadnjih letih zlasti po tem, ko je bila soočena s prvim udarcem covida pravi evropski šampion, kar se javnih financ tiče in gospodarskih aktivnosti so pa pred nami zagotovo številni izzivi, resni izzivi, ki jih moramo pravilno nasloviti zagotovo. Prvič: kako naslavljati problem visoke inflacije. Seveda s tem se ne sooča samo Slovenija s tem se sooča ves svet sooča se EU in kako uskladiti nenazadnje plače in v javnem sektorju in v zasebnem sektorju z rastjo inflacije se pravi življenjske potrebščine rastejo in pred Ministrstvom za finance in Vlado je zagotovo eden izmed ključnih izzivov kako zagotavljati kakovost življenja na enaki meri kot ga imamo danes za vse državljanke in državljane.

Drugi pomemben izziv so zagotovo cene materialov. Zagnali smo močan se pravi v času covida, kar je bilo prav je država zagnala močan investicijski tok zlasti v gradbeništvu so se začeli vrteti številni projekti, vlagala so se dodatna sredstva v to zlasti v zavedanju, da ima gradbeništvo večje multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo, ampak kaj se je zgodilo recimo v lanskem letu. Po celem svetu cene materialov, surovin so se znatno dvignile in botrovalo k temu, da se tudi del gradbeništva znašel v nezavidljivi situaciji. Torej naslavljati cene materialov kako to reševati v okviru seveda javno finančne vzdržnosti in hkrati, da ne zaviramo investicijskega toka je spet eden izmed pomembnih izzivov. Vsesplošna draginja, o tem se danes veliko govori. Najprej, energenti. Jaz sem bil minister za infrastrukturo in lahko rečem, da gre za res veliko specifično situacijo, na katero botruje dvig energentov, zaradi samega covida in helikopterskega denarja po celem svetu in na drugi strani tudi, zaradi zgodbe oziroma ruske agresije na Ukrajino. Tukaj mora biti zagotovo Vlada, kar se da hitra in učinkovita, ampak pozor. Včeraj je bila ena stvar preslišana in sicer ali na račun varovanja okolja in zelenega dogovora, kar je tudi ena izmed točk koalicijskega dogovora. Vsesplošna energetska draginja gotovo je – to sem trdno prepričan – eden izmed izzivov, ki ne bo samo stvar Slovenije, ampak splošnega pristopa nenazadnje tudi EU zlasti, kar se plina in dobave plina tiče signal je v skupnih dobavah, ki prihajajo iz Evropske komisije so že na mizi se pravi pripravljen je dokument in okoli tega se bo morala prilagoditi tudi Slovenija. Enako velja za hrano. Če vemo, da je Rusija oziroma da je Ukrajina pa Rusija, da so ena izmed največjih izvoznic žita na svetu Ukrajina zlasti gre veliko njihovih proti tudi proti Evropi in da je, kar veliko hrane sedaj ujete v Ukrajini in to je spet eden izmed pomembnih izzivov zlasti kako izkoristiti ta potencial, da doma spodbudimo in pridelovalce hrane in ostale segmente gospodarstva, da pristopijo k reševanju teh težav.

Kot eden izmed pomembnih točk je zagotovo predvidljivo poslovno okolje, ki ga mora Vlada ohraniti tudi v bodoče. Pravi predvidljivo poslovno okolje. Danes je mnogo podjetnikov in tudi ljudi prestrašenih, zaradi izjav o spremembi davčne zakonodaje, druge zakonodaje, delovnopravne zakonodaje. Pravi poslovno okolje mora biti zagotovo stabilno, mora biti predvidljivo, zaradi tega, da se lahko podjetja pripravijo na vse te izzive, ki sem jih prej naštel. Kar je izmed ključnih problemov je naša dodana vrednost. Se pravi mi moramo nujno izboljšati dodano vrednost vsakega zaposlenega, zaradi tega mora biti naša vizija uspešno gospodarstvo in dobro poslovno okolje, kajti samo tako bomo lahko namreč dosegali blaginjo, dostojne plače za vse, boljši življenjski standard za vse in tudi nenazadnje odprtost za investicije tako domače kot tudi tuje. Zdaj ali bo to Sloveniji uspelo, gospe in gospodje, sam si na tem mestu želim, tako kot v preteklosti, da bi Sloveniji uspelo in vsi skupaj se moramo truditi v tej smeri, da bi Sloveniji uspelo. Toda kakšni so ob tem obeti? Mi imamo pripravljen tudi en sklep glede davkov in komentiranja posameznih družbenih političnih skupin glede dodatnih davčnih obremenitev in sprememb. Torej, poudarjam, da če želimo imeti stabilno poslovno okolje, predvidljivo poslovno okolje ne moremo vsi povprek dajati en dan enih izjav, drug dan drugih izjav in na ta način strašiti ljudi pred določenimi zgodbami, ki sicer ne obstajajo, ampak se bojijo, da bi obstajale. Na določene nedorečenosti, pomanjkljivosti same Ustave koalicijskega delovanja, torej koalicijske pogodbe, je opozoril tudi fiskalni svet oziroma je podal s tem namenom samo oceno, na kratko jo bom povzel, z nami pa je tudi gospod Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, ki bo v nadaljevanju pokomentiral. Fiskalni svet ponovno opozarja, da rast tekoče porabe na sme presegati na primer rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala in tukaj je Fiskalni svet program za delo koalicije vseh treh strank ocenil, da vsebuje nabor ukrepov, ki v veliki meri presegajo štiriletni mandat z vidika javnih financ je Fiskalni svet nadalje opozoril, da je ena izmed ključnih usmeritev koalicijske pogodbe postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v Evropski uniji, ampak tukaj so še navedli in dodali, da je takšna usmeritev poleg same metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno samim finančnim trgom. Nadalje, ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javne finance, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov in zato Fiskalni svet ponavlja opozorilo da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Tudi po oceni Fiskalnega sveta koalicijska pogodba v precejšnji meri izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi z ocenjenima koalicijskima pogodbama v preteklosti ocenjuje Fiskalni svet. Torej, poleg tega Fiskalni svet ugotavlja, da v koalicijski pogodbi so tudi nedoločeni viri samega financiranja, da koalicijska pogodba, da bi morala omogočiti natančnejše vrednotenje, torej ocena, da koalicijska pogodba za velike nedorečenosti tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov ne zagotavlja zadostne podlage za načrtovanje samih ekonomskih subjektov. Torej, oceno Fiskalnega sveta mora vsaka resna koalicija, Vlada jemati zelo resno. Imamo pač organ, ki je s tem namenom tudi ustanovljen in tudi to je razlog, da imamo danes sklicano sejo Komisije za nadzor javnih financ. Torej, jaz mislim, da tudi v nadaljevanju bomo izvajali tovrstne seje, danes je to prvi zgled na kakšen način bomo delovali. Imamo pripravljene tudi sklepe, ki jih bi sedaj na kratko, kot je to tudi običaj, povzel, in sicer, da se sama komisija seznanja z oceno Fiskalnega sveta in tudi to poziv Vladi, da se do 15.7.2022 opredeli do ugotovitev Fiskalnega sveta ter o tem poroča Komisiji za nadzor javnih financ, Fiskalnemu svetu in Ekonomsko-socialnem svetu. Torej, odziv Vlade je že bil. Ampak po mojem mnenju je odziv Vlade ponovno spet nedorečen, češ ugotavljali bomo, smiselno je, trudili se bomo. Namreč, to kar govori potem drugi sklep, in sicer poziv, da se ovrednoti finančne posledice iz naslova koalicijske pogodbe in tako tudi institucijam ter državljanom omogoči uvid v javnofinančne makroekonomske posledice koalicijske pogodbe, je zelo smiseln in tudi o tem sklepu bo danes odločala komisija in potem poročala in nam Fiskalnemu svetu ter Ekonomsko socialnemu svetu.

Nadalje pa še terminska opredelitev. Glejte, zdaj, ne more biti koalicijska pogodba, mora imeti tudi določene bolj časovno in terminsko opredeljene zaveze, zaradi tega, ker se vračam nazaj, je pomembna ta dimenzija, zagotovo, predvidljivosti poslovnega okolja. Bomo še naprej šampioni, ampak le, če bomo bili predvidljivi, odprti, z nizkimi davčnimi obremenitvami in da bomo se trudili povečati, seveda zagotovo, povečati potrošnjo.

Nadalje še četrti sklep, ki sicer, da Komisija ocenjuje, da je ključno zadržati visoko aktivnost gospodarstva in domače potrošnje, zato Vlado Republike Slovenije poziva, da novi davčnih obremenitev ne uvaja ter tako zagotavlja stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Prav tako Komisija priporoča, da so predstavniki Vlade vzdržani v svoji komunikaciji in napovedanih novih davčnih obremenitvah. V zadnjih 14 dneh smo slišali že kar nekaj izjav. Enkrat leta 2023 se bomo lotili davčne reforme. Enkrat ne, to bomo še premislili. Potem pa spet druge izjave. Se pravi, tukaj mora biti nosilci javnih funkcij, če ne drugega, zadržani oziroma vzdržani do izjav.

In nadalje še peti sklep, da Komisija poziva Vlado, da pri pripravi naborov ukrepov, ki bodo naslovili prihajajočo energetsko in prehransko in splošno draginjo, da zasleduje cilje vzdržne gospodarske rasti brez samega poglabljanja neravnovesij, ukrepi pa ne smejo ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je res ključen izziv, pred katerim je Vlada, Ministrstvo za finance, kako nasloviti in inflacijo, energetsko in prehransko draginjo, kako se soočiti s temi dejstvi, da bi ohranili, se pravi, javne finance na tej ravni, kot do sedaj. Gospodarske aktivnosti vsaj na tej ravni, kot so napovedi. Eden izmed pomembnih izzivov pa je, zagotovo inflacija. Se pravi, ljudje, ki imajo danes prihranke na transakcijskih računih, denar izgublja vrednost. Na kakšen način tudi potem uskladiti plače in v javnem in v zasebnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Poudaril bi, da bomo v nadaljevanju še imeli še 2. točko, in sicer: Pogovor glede revizijskega poročila Računskega sodišča glede Drugega tira. Zaradi tega prosim razpravljavce, da smo pri svojih razpravah jasni in jedrnati. Seveda, nobenemu ne bomo kratili za besedo, zlasti vabljenim gostom, se veselim sodelovanja.

Zdaj pa bi jaz predal besedo, tokrat malce drugače, ne najprej Vladi, zaradi tega, ker se nanaša ocena na sam oziroma sklic seje na sam Fiskalni svet, in bi najprej dal besedo gospodu Kračunu, in potem državnemu sekretarju Ministrstva za finance za odgovor oziroma za razpravo.

Prosim!