Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, najprej čestitke, da ste sprejeli to funkcijo. Verjamem, da bomo pogosto tukaj gostje s strani Ministrstva za finance. Zagotovo, da predstavimo tako naše delo in tudi nenazadnje naša zaveza je, da se vsega skupaj lotimo že v začetku čim bolj pregledno, da vsi vemo, kje smo predvsem, potem pa tudi kam pridemo. Glede tega, kje smo tudi nekaj več besed kasneje. Uvodoma naj tudi opravičim našega ministra gospoda Boštjančiča. V tem trenutku je na ministrskem zasedanju v tujini in se žal ni mogel udeležiti in se vam tudi osebno opravičuje. In seveda pozdravljam tudi vse ostale, ki ste danes tukaj, tako poslance kot goste in druge prisotne na seji.

Zagotovo to prakso fiskalnega sveta na ministrstvu za finance pozdravljamo. Se pravi, da poleg, dajmo reči, ostalih dokumentov, ki so lahko prav tako politični dokument, kot je recimo državni proračun, v celoti recimo tudi koalicijskih pogodb. S tem nenazadnje ustvarja tudi določen pritisk na to, da se poleg, rečemo tako, političnega usklajevanja ukvarjamo tudi s tistimi posledicami, ki za tem pridejo. Tukaj sem zaznal morda tudi v tem poročilu nek strah, da bi se z določenim načinom delovanja, ki se je pojavilo v preteklosti, da bi se na tak način tudi nadaljevalo. Tukaj mislim predvsem na številna opozorila, ki so že prišla s strani fiskalnega sveta v preteklosti, nekatere Vlade so to upoštevale, nekatere manj, nekatere so v določenih primerih, predvsem v zadnjem letu si privoščile tudi to, da kljub zakonskim obvezam dokumentov, ki bi morali iti k Fiskalnemu svetu, niso poslale. To ocenjujem kot neprimerno in seveda se bomo na strani, da naši strani, na Ministrstvu za finance trudili, da se kaj takega ne ponovi več.

Če grem zdaj samo na koalicijsko pogodbo. Koalicijska pogodba je seveda politični dokument. Ta nastaja preden potem tisti, ki nekako prevzamejo oblast, pridejo na svoja delovna mesta, se seznanijo s stanjem. Iz tega razloga nekako razumemo, da se predvsem osredotoča na to, da koalicijske stranke, bodoče koalicijske stranke najdejo tiste skupne točke in tiste skupine projekte na katerih mislijo delati, tam začrtajo tudi nekako smer bolj ali manj grobo, od tukaj naprej pa seveda je prepuščeno kasneje, po seznanitvi s stanjem tudi potem, ko se stroka v to poglobi, pripravi določene rešitve, razpravlja nadalje o tem kako se bo pa tiste cilje tudi doseglo. To je pa potem seveda razvidno tudi od vseh dokumentov, tudi nenazadnje tistih, ki jih bo Ministrstvo za finance preko Vlade poslalo v Državni zbor, to so proračunski dokumenti, pa tudi številni drugi, iz katerih bo pa dejansko potem razviden ta del na katerega ste posebej opozorili in se vam tudi zahvaljujem za to, da bodo vsebine konkretizirane, tudi ovrednotene, in da bodo imele tako, ne samo rep in glavo, ampak tudi prihodkovni in odhodkovni del jasno izčiščen.

Zdaj še morda dodatna beseda na to kar se tiče seznanjenosti s stanjem, glede na to, da je naslov oziroma te točke dnevnega reda dokaj obširen. Mi smo trenutno v fazi seznanjanja s situacijo na ministrstvu za finance, pregledujemo stanje, lahko bi rekli, da opravljamo nekakšen skrbni pregled. Ta bi morda bil lahko hitrejši, če bi primopredaja morda bila drugače zastavljena, predvsem v tem smislu recimo, kot državni sekretar nisem imel te možnosti, da bi se s kolegom ali kolegico, državno sekretarko, srečal da se pomenimo o dosjejih, ki so na mizi, ki jih je treba predati. Bila je zgolj ta kratka priložnost, za finance izjemno kratka, morda uro pa pol, slabi dve uri, ko se je minister pretekle Vlade sešel z novim ministrom. Primer primopredaje na financah glede na to, da gre za izjemno zahtevno področje, ki ga jaz jemljem kot nek zgled kako lahko takšna zadeva poteka, je bilo med, mislim da med dr. Mramorjem in gospodom Čufarje, ko je ta trajal približno tri tedne in to je tudi približno koliko časa traja običajen skrbni pregled, da lahko nekdo prevzame tak resor, posebej v takem času, ko smo priča, tudi sami ste zelo dobro opozorili, smo v nekem, upam da po Covidnem času, ki je prinesel marsikaj za sabo, številne spremembe, odraža se, kar je sicer nekoliko nenavadno, tudi na strukturnih spremembah v negativnem smislu. Sočasno imamo ne daleč stran dejansko novo vojno žarišče v Ukrajini, imamo že kar nekaj časa, to je tudi korona razgalila, nek čuden hibriden način vojskovanja, ki dejansko posega v dobavne verige in to namerno. Iz tega razloga so tudi ti nihaji izjemno hudi za naše gospodarstvo, ki je malo odprto, je to še toliko bolj pomembno. In omenili ste seveda tudi inflacijo. Ta marsikaj za sabo prinaša. Za nekatere, ki se v takem okolju dobro znajdejo in jaz tukaj imam v mislih tudi slovensko gospodarstvo se bo lahko morda bolje znajdlo kot nekatera druga gospodarstva, je to lahko v nekem smislu priložnost, je pa izjemno stresna, intenzivna in težka in pomembna bo uigranost vseh pri tem, zagotovo tudi države in zagotovo je pomembno tudi kako se bo komuniciralo, da se enotno komunicira. Jaz mislim, da to, vsaj upam, verjamem, tudi sami ste povedali, da sicer po drugi liniji oziroma lahko rečemo v javnosti, da ta Vlada verjetno sto dni ne bo imela, to se popolnoma strinjam, ampak vsaj nekaj dni. Zdaj smo, mislim da v desetem dnevu, pa vseeno potrebujemo za neko uskladitev, konsolidacijo in nenazadnje te skrbne preglede, ki se opravljajo, da vidimo točno kje smo, zato da potem se odgovorno postavi cilje in da bomo videli kam bomo tudi lahko prišli. Stanje v tem trenutku je prišlo do, lahko rečemo, strukturno gledano do nekega načenjanja sistema, kljub temu, da v preteklosti je dobro tekla konsolidacija, trajalo je kar nekaj let. Tudi konec koncev če se spomnite koliko časa ja trajalo, da smo šli iz sistema presežnega primanjkljaja, to je bilo kar sedem let, kljub temu, da se to sliši pravljično, to ni bilo prav nič pravljično in mislim, da so vsi to čutili, tako politika kot gospodarstvo kot nenazadnje državljani. In upamo, da kaj takega se ne bo spet zgodilo. Ampak glede na čase je težko kaj takega izključiti. Od tu naprej kaj nas recimo teži in kaj pregledujemo v tem času? Predvsem se ukvarjamo s tistimi zadevami, ko morda nimajo kakšnega kritja. Omenili ste tudi, da ne bi kakšnih dodatnih davščin in tako naprej, pa vendar eno ste nam že sami napovedali. Tu mislim predvsem na dolgotrajno oskrbo. Treba jo sfinancirati, nujno je potrebna. Prebivalstvo se stara in treba je narediti sistem, ki ga bo država, upam da, dobro odpeljala in bo pomagal, se pravi kot nek katalizator, na eni strani imamo zdravstveno blagajno, na drugi strani imamo pokojninsko blagajno. Imamo pa tudi dolgotrajno oskrbo, ki lahko kar nekaj koristi in blagostanja prinese državljanom, je nujno potrebna, je pa seveda na drugi strani nujno potrebno tudi definirati od kod se bo to financiralo in vnaprej oceniti, in jaz mislim, da za to vlado bo to neizbežno, da bo vsaj pri sebi ocenila kolikšen delež v BDP bo predstavljal posamičen agregat na nek srednji dolgi rok, ker imamo pri številnih agregatih že vgrajene notri določene eskalacije, ker če se bodo realizirale in ne bodo medsebojno uravnavane, bo lahko hudo. Tu imam v mislih tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno, že prej sem omenil se pravi dolgotrajno oskrbo. Začela se je inflacija. Tu bo treba paziti tudi na področje plač, kako bo to šlo naprej in loviti nekakšno ravnotežje med tem, se pravi iskati tisto mejo možnega, po kateri bomo lahko korektno peljali naprej.

Se pravi, omenjeno je že, koalicijska pogodba je politični dokument. Ne glede na to mislim, da je Fiskalni svet, kjer je bilo možno podal ocene, kar je zagotovo za pozdraviti. Tudi uporabljamo ta dokument na financah v marsičem kot neko opozorilo, kot nek napotek. Tudi nenazadnje minister za finance gospod Boštjančič tudi s predsednikom Vlade sta, kot vem, obiskala že Fiskalni svet, opravila nek uvodni pogovor in tudi to kaže na nek nivo spoštovanja ne samo v tem trenutku, ampak tudi v prihodnje, do te inštitucije, ki mora biti seveda neodvisna, ji mora biti omogočeno, da dela. To je sicer moj osebni pogled, pa mislim, da je kar širše razširjen, da glede na to koliko ljudi dejansko dela na Fiskalnem svetu, kaj oni dajo od sebe je, za moje pojme, skoraj neverjetno, tako v analitičnem kot strokovnem smislu. Ker z veseljem sem tako prej prebiral, kot tudi sedaj in to tudi vgradil v svoje prihodnje razmišljanje.

Tako da bi, po mojem, zaključil počasi, predvsem zaradi tega, ker najbrž bo še marsikaj zanimivega na mizi. Torej, Vlada se bo zagotovo lotila nujnih ukrepov in reform na tak način, da bo v največji meri zagotavljala dolgoročno vzdržnost javnih financ. Brez tega pač ne gre. Ob trenutnih napovedanih makroekonomskih gibanjih in tudi globalnih in domačih tveganjih, ki jih ni malo, niso majhna in rekli smo že prej, tu gre za visoko nihajnost, mora seveda ekonomska politika pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast, seveda brez poglabljanja neravnovesij in tudi omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje. Monetarno smo že pred časom se odločili jo poveriti drugam. To v posebej takih situacijah kot smo sedaj je seveda neka oteževalna okoliščina, tudi zaradi tega ker odzivnost, kot ste tudi sami videli, ni nujno prilagojena takšnemu majhnemu odprtemu gospodarstvu, ampak predvsem jedrnim večjim državam in to je treba seveda vzeti zraven v zakup in ravno v tem duhu zaostrovanja denarne politike in potencialno višjih stroškov financiranja dolga, ki je znatno zrasel, govorimo o desetih odstotnih točkah, je treba zdaj vnaprej bit bolj previden, tudi premišljen, da se slučajno nekateri nastavki, ki so začeli povzročat, da bi inercijo v sistemu, da bi šel v napačno smer oziroma v neko neobvladljivo smer, da se to zadrži in korektno odpelje naprej.

Hvala zaenkrat.