Hvala, predsedujoči.

Spoštovani kolegi in kolegice poslanke in spoštovani gostje!

Tudi jaz kot član komisije pač / nerazumljivo/ Vlado nadzorujemo delovanje in pa rabo javnih sredstev, zato sem rekel tudi to sedanjo Vlado bomo na ta način gledali, vendar bi pa rad opozoril v kontekstu kako je bila transparentna koalicijska pogodba 20 pa sedaj 22. V tem času sedaj odnos prejšnje vlade do javnih financ je bil tako rekoč neprimeren. Recimo, ker že ob vložitvi dohodninske novele so vladni predstavniki večkrat poudarjali, da imajo dinamične izračune o učinkih gotovinske reforme. Tako kot je že prej gospod Sveta povedal ob pozivu predložitve večkratni poziv niso tega predložili. Da tudi v analizi javno finančnih prihodkov spremembe davčne zakonodaje ocenjuje, da bi bilo v letu 2025, zaradi postopnega dviga davčne splošne olajšave proračun prikrajšan za 700 milijonov evrov. Prejšnja Vlada ni sprejela nikakršnega ukrepa, ki bi na prihodkovni strani tak javno finančni izpad nadomestili. Vse se je polagalo v povečanje potrošnje, da so pa tako načrtovani popravki zakonodaje tvegani pa je prejšnjo Vlado opozoril Bruselj, kajti davčna reforma lahko bremeni vzdržno in vključujoče okrevanje to sedaj tudi piše v proračunskih načrtih za leto 22. Poleg tega pa tudi nominalni dolg sektorja države ob koncu leta 21 po zadnjih podatkih SURS-a znašal slabih 40 milijard evrov, 38,9. To je 7,1 milijarde več kot v zadnjem četrtletju pred začetkom epidemiološke krize. In njegov delež v BDP se je v tem obdobju povišal za okoli 10 % in prejšnja vlada je / nerazumljivo/ povečala, močno povečala javni dolg, a za boj z epidemijo je šel samo 5 milijard evrov. Enako je bilo tudi / nerazumljivo/ recimo, tako kot opozarja / nerazumljivo/, ki je treba upoštevati, je tudi prejšnjo vlado, recimo ni želela potrditi …