Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospe in gospodje, lep pozdrav!

Hvala lepa za razpravo, ki jo danes obravnavamo Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon.

Stanje romske problematike v jugovzhodnem delu Slovenije je že nekaj časa pereče, v zadnjem letu pa pol pa smo pravzaprav v občinah z romsko populacijo na področju Mestne občine Novo mesto, Občine Škocjan, Občine Šentjernej, Občine Kočevje in pa Občine Ribnica. Na Ministrstvu za notranje zadeve in pa predvsem v policiji obravnavali več prekrškov in pa več kaznivih dejanj. Posebej so v zadnjem času tudi medijsko odmevali različna kazniva dejanja in sicer napada romske skupnosti na policiste, ko so seveda obravnavali prometni prekršek, pa potem tudi napad na župana Občine Ribnica s strani članov romske populacije in nenazadnje tudi več napadov v Občini Šentjernej, Občini Škocjan. In pa na žalost 25. oktobra, smrt znanega podjetnika in Novomeščana gospoda Aleša Šutarja, ki jo slovenska policija ni mogla in ni uspela preprečiti, zato sem tudi kot minister za notranje zadeve podal svoj odstop kot objektivno odgovoren za to smrt. Vseeno naj povem, da je tako Ministrstvo za notranje zadeve kot ostali resorji, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, pa nenazadnje tudi ostali resorji na Vladi smo se po napadu na policijsko patruljo v Kočevju večkrat srečali na različnih srečanjih, na različnih tudi operativnih sestankih tako ministri kot seveda tudi s predstavniki oziroma z vrhom Vrhovnega državnega tožilstva, z generalno državno tožilko in nenazadnje tudi z vodstvom Vrhovnega sodišča, s samim predsednikom in podpredsednikom in smo seveda razpravljali, kako in na kakšen način pravzaprav omejiti to kriminaliteto znotraj romske populacije na tem območju. In nenazadnje tudi v zadnjem letu in pol je slovenska policija z različnimi enotami, tako policijskih uprav, Policijske uprave Ljubljana kot Policijske uprave Novo mesto naslavljala to težavo. to romsko kriminaliteto s povečanimi silami, tudi s silami generalne policijske uprave. Vendar še enkrat, žal smrt Aleša Šuštarja nismo mogli preprečiti. Po tej smrti je pravzaprav vlada pristopila takoj in seveda učinkovito in pripravlja tako imenovani Šutarjev zakon s 33 členi. In seveda tukaj so, ta zakon so pripravljali različni pripravljavci, ne samo Ministrstvo za notranje zadeve, moram pa povedati, da je bilo Ministrstvo za notranje zadeve koordinator vse zakonske vsebine in nenazadnje tudi nosilec zakonskih ukrepov. Tako da bom najprej predstavil ukrepe, ki jih je seveda predstavilo oziroma predlagalo Ministrstvo za notranje zadeve Vladi in seveda na koncu tudi Vlada sprejela ta predlog zakona in danes je tukaj v Državnem zboru na obravnavi pri poslankah in poslancih. Moram povedati, da Šutarjev zakon ni dokončen, da, seveda smo odprti tudi za vse predloge za rešitve in nenazadnje tudi za mehanizme nadzora nad določenimi varnostnimi pooblastili, ki jih seveda dobiva slovenska policija. Moram pa vseeno povedati, da tudi v javni razpravi slišimo in poslušamo, različne predloge, tudi različne kritike, očitke in seveda tudi to smo razumeli in seveda Državni zbor je tisti, poslanke in poslanci, da na koncu sprejmejo zakon tak, da bo seveda na eni strani učinkovito naslavljal kriminaliteto, pa predvsem kriminaliteto na področju orožja in na drugi strani seveda te specialne povratnike, povratnike, ki izvajajo in izvršujejo kazniva dejanja in nenazadnje so v družbi in seveda postajajo njihova kazniva dejanja vse bolj in bolj nasilna, kar seveda tudi pričajo sami varnostni incidenti po smrti gospoda Aleša Šuštarja v Novem mestu. Nenazadnje se spomnim samo zadnji primer v Kočevju, kjer je seveda, sta dva mladoletna Roma napadla mladoletnika dijaka in ne nazadnje je seveda tudi sodišče za njih odredilo hišni pripor.

Tako da, če grem tukaj takoj na Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, torej Šutarjev zakon, naj povem, da smo tukaj na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma v policiji predlagali dva člena, ki sta seveda v Kazenskem zakoniku in mi jih želimo dati na bagatelo, torej na prekršek, to je tatvina in pa poškodovane ali uničenje tuje stvari. Vemo, da se dogaja, da se po trgovinah krade in nenazadnje krade se tudi krompir na njivah in tukaj želimo iz učinkovitosti nenazadnje tudi policije in na drugi strani sodne veje oblasti ta dva člena, ki sta v Kazenskem zakoniku, dati v prekršek in nenazadnje nasloviti seveda potem globo izterjavo in pa nenazadnje tudi nadomestni zapor.

20. člen, vstop in pregled tujega stanovanja in drugih prostorov ali prevoznega sredstva z namenom takojšnjega zasega orožja je pravzaprav člen, ki sproža največ polemike tako v strokovni javnosti kot tudi v drugi javnosti, vendar smo ga zapisali na način, da policisti smejo poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, iz zakona, ki ureja kazenski postopek brez naloge sodišča, poudarjam brez naloge sodišča. Vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo, če je to neizogibno potrebno, poudarjam, neizogibno potrebno za zavarovanje ljudi, takoj, da se zaseže orožje, torej iz naslova takojšnjega zasega orožja.

Moram povedati tudi, da so nam tukaj včeraj župani jugovzhodnega dela Slovenije predlagali, da naslovimo tukaj še premoženje, vendar moram vseeno povedati, da smo ta člen zožili na zavarovanje ljudi in na takojšen zaseg orožja.

Če grem naprej na 21. člen - uporabe tehničnih sredstev in na varnostno tveganih območjih Pomeni, da policisti smejo poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje tudi če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje, zdravje, svoboda ljudi ali premoženje ali je podana velika verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo zato, da se zagotovi javni red, prepreči, odkrije ali dokaže kaznivo dejanje ali prekršek, ter odkrije storilca. Tukaj gre seveda za varnostno pooblastilo policije, ki ga seveda lahko uporablja na varnostno tveganem območju zaradi množičnega izvrševanja prekrškov in nenazadnje to snemanje se lahko izvaja iz neposredno iz vozila, plovila, zrakoplova, tudi brezpilotnega zrakoplova, torej drona, po domače zgradb ali drugih objektov, zaradi samega naslavljanja in pa samega evidentiranja predvsem kaznivih dejanj. Se pa seveda ta uporaba tehničnih sredstev odredi s pisno odredbo generalnega direktorja policije ali direktorja Policijske uprave in seveda tudi to pooblastilo lahko traja največ tri mesece in pa do seveda se lahko podaljša še za tri mesece, mora pa seveda policija s tehničnimi sredstvi, ko ravna na ustrezen način, obvestiti javnost na teh območjih. Tudi tukaj je ta člen odprt v razpravi in ne nasprotujemo mehanizmom nadzora, tudi sodnega nadzora nad tem, vendar to je stvar odločitve zakonodajalca in jaz verjamem, da bo ta razprava tukaj še, bom rekel, tudi v tej smeri šla. Vendar še enkrat zagotavljam, ne Ministrstvo za notranje zadeve ne policija tukaj v tem policijskem pooblastilu, varnostnem pooblastilu, ki sem ga sedaj predstavil, nima težav, da nam se izvaja nadzor nad tem ukrepom.

Gremo na 22. člen: varnostna akcija. Varnostna akcija je že opredeljena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, vendar jo tukaj s tem členom širimo in sicer spet na varnostna območja, kjer zaradi preprečevanja, odkrivanja, dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda in ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerim se lahko ogrozi življenje, zdravje in osebna varnost ljudi ali premoženja ter odkrivanje storilcev teh dejanj, smejo policisti opraviti varnostno akcijo. Varnostno akcijo odredi generalni direktor policije ali direktor policijske uprave na določenem območju. In seveda varnostna akcija se odredi za časovno omejeno obdobje in ne sme presegati 3 ur, razen če gre za neko kompleksno območje, kjer se seveda podaljša na največ 6 ur meje območja. In čas trajanja varnostne akcije se določi v odredbi, ki jo odredi generalni direktor policije. Tako da tukaj gre seveda za varnostno pooblastilo policije, da seveda lahko na tem območju izvaja svoje naloge. Nič novega, vendar toliko bolj precizirano v tem členu tako imenovanega Šutarjevega zakona. 23. člen govori o avtomatiziranem preverjanju registrskih tablic vozila. To pooblastilo je slovenska policija že imela, vendar je Ustavno sodišče to odločbo, potem zavrnilo in tega danes slovenska policija ne uporablja. Uporablja jo pa večina evropskih policij.

Gre se za nadzor cestnega prometa na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do ogrožanja življenja ali zdravja ljudi ali premoženja. Z uporabo orožja ali nevarnih predmetov smejo policisti uporabiti tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in primerjavo tako zabeleženih podatkov z evidencami iz tretjega odstavka tega člena. Torej pomeni, da policija uporablja to pooblastilo na varnostno obremenjenih okoljih. In da gre za izključno za pooblastilo, kjer se uporablja za namen iskanja orožja. Ta avtomatizirana naprava torej / nerazumljivo/, kot mu policija seveda tudi strokovno reče, je povezana na različne evidence. Torej evidenca kaznivih dejanj, evidenca prekrškov z evidenco iskanih oseb, evidenco groženj delavcem policije, evidenco operativnih informacij, evidenco iskanih in najdenih predmetov, evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja, evidenco oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah, evidenco odrejenih ukrepov sodišča, evidenco pogrešanih oseb iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, evidenco registrskih vozil, evidenco homologiranih vozil iz zakona, ki ureja motorna vozila, evidenco dogodkov. Zakaj poudarjam te evidence? Ker nam je to pooblastilo v noveli Zakona o nalogah in pooblastilih policije leta 2019 padla ravno zaradi tega, ker niso bile evidence navedene na način kot je bilo in obrazložene kot jih je seveda bilo potrebno zahtevati. Tudi v 23. členu, torej pri avtomatiziranem preverjanju registrskih tablic Ministrstvo za notranje zadeve in policija nima nobenih predsodkov, da se naredi mehanizem nadzora nad tem pooblastilom. Torej tudi možnost sodnega odločitve tega ali pa samega nadzora nad tem pooblastilom. Tako da kar se tiče amandmajev na področju teh varnostnih pooblastil seveda tukaj nimamo nobenih težav in nobenih problemov in seveda na zakonodajalcu je kako bo opredelil tudi mehanizme nadzora nad samim tem varnostnem pooblastil kar se tiče avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic. V 24. členu govorimo o odstranitvi osebe in prepovedi približevanja gostinskemu obratu, govorimo o popolnoma Šutarjevemu členu. Torej, v kolikor bi ta člen policija že imela, bi lahko seveda tudi lažje odredila, posebej v tem drugem delu naslednjega člena, ko govori o zaprtju, začasnem zaprtju gostinskega obrata. In sicer tukaj v tem 24. členu govorimo, da policisti ukažejo osumljenemu storitve kaznivega dejanja prekrška zoper javni red in mir v gostinskem obratu ali na prostoru, kjer se opravlja gostinska dejavnost, zunaj gostinskega obrata, da se takoj odstrani iz tega gostinskega obrata, prostora in njegove okolice v oddaljenosti 200 metrov. Moram vseeno povedati, da so nam včeraj župani predlagali, da damo na prvotni predlog, ki je bil 500 metrov od okolice gostinskega obrata, jaz kot minister za notranje zadeve in nenazadnje tudi stroka na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve s tem ukrepom 500 metrov nimajo težave, je pa seveda so župani na to opozorili, kajti včasih je prireditveni prostor širši in nenazadnje lahko se potem tega kršitelja odstrani do 500 metrov, kar nenazadnje je spet prostor za razpravo znotraj zakonodajnega postopka.

Če govorimo o 25. členu, še začasno zaprtje gostinskega obrata in prepoved zadrževanja oseb v njegovi neposredni okolici. Naj povem, da tukaj pa, v kolikor obstaja razlog za sum, da je v gostinskem obratu prišlo do množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov zoper javni red in mir smejo policisti z ustno odredbo, poudarjam z ustno odredbo, odgovorni osebi pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost v gostinskem obratu, odrediti njegovo takojšnje začasno zaprtje, torej takojšnje začasno zaprtje gostinskega lokala, obrata. In sicer spet je tukaj razprava, da se, potem odredi tudi prepoved zadrževanja oseb v okolici gostinskega obrata v oddaljenosti 200 metrov. Še enkrat poudarjam, tukaj so nas župani opozorili, do 500 metrov, tako da boste tudi vedeli za samo razpravo. Je pa tukaj prepoved zaprtja gostinskega obrata do največ 6 ur. Torej na izrecni ukaz policista zaradi kršitve, potem se lokal lahko izprazni, omeji gibanje oziroma prepove zadrževanje oseb v oddaljenosti do 200 metrov. To je bil predlog vlade in nenazadnje ta ukrep sme trajati šest ur. Tukaj je tudi, nenazadnje smo v ta zakon dali tudi možnost, da se prepove storilcu kaznivega dejanja ali prekrška, torej nekoga, ki ponavlja kršitev zoper javni red in mir oziroma izvaja kazniva dejanja v teh lokalih, da se mu odredi prepoved vstopa v gostinski lokal do dveh let. Tukaj so različne pravzaprav predlogi ali je dve leti preveč ali bi bilo mogoče eno leto. Moram vseeno povedati, da ko smo v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije naslavljali huligane s prepovedjo obiskovanja samih športnih prireditev smo na Ministrstvu za notranje zadeve naslovili deset let, stroka je takrat predlagala tri leta. Poslanci ste se odločili, poslanke, poslanci ste se odločili za pet let. In moram povedati, da ta ukrep je zelo dober in nenazadnje je tudi zelo vzgojen. Tako da spet tukaj za koliko časa se prepove ob vstopu v gostinski lokal, je seveda na zakonodajalcu, mi smo predlagali dve leti, je pa res, da seveda je tukaj potem sama razprava, kako se boste odločili.

Kar se tiče same evidence. Policija bo vodila in vzdrževala evidenco oseb, ki jim je prepovedano približevanje določenem gostinskem obratu in pa seveda v tej evidenci bodo osebni podatki, ki jih seveda policija za tak ukrep potrebuje. Po domače, vodila se bo kartoteka. In nenazadnje za to, da bo seveda policija lahko te podatke tudi lahko opravljala in nenazadnje tudi vedela, kateri osebi je izdana ta prepoved.

Spoštovana gospa predsednica, toliko, kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve. Predlagam pa, da tudi ostali resorji po členih povedo kaj in na kakšen način so seveda pripravili Šutarjev zakon in ga ne nazadnje tudi predstavili. Hvala.