Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 9. januarja. Predlog zakona predvideva številne odstope od sistemske zakonodaje, od Zakona o rudarstvu in področnih zakonov brez ustreznih utemeljitev takih odstopov, kar je lahko v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave in načela enakosti 14. člena ustave. Nedoločno so opredeljeni zavezanci, upravičenci in viri financiranja. Financiranje je namreč urejeno na več mestih in neenotno, z nedoločno opredelitvijo obveznosti financiranja iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje in sredstev Republike Slovenije. Predlog zakona bistveno vsebino prenaša na podzakonske oziroma programske akte, kar ne omogoča ustrezne ocene posledic sprejetja zakona, vključno s finančnimi. Predlagana ločenost obravnavanja postopnega zapiranja Premogovnika Velenje od izvajanja obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ob popolni in trajni opustitvi izvajanja rudarskih del lahko pomeni tudi poseg v obstoječe koncesijsko razmerje ter spreminjanje oziroma opustitev obveznosti nosilca rudarske pravice v zvezi s sanacijo, rekultivacijo in vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju vključno z rezervacijo sredstev na okolje bodisi to, kar sem govoril, na površje, bodisi na podtalnico, ki je tako pot kot nad slojem premoga neposredno. Sanacijska dela v jami so to, da se zgradi najprej vsa oprema, ki je v jami, ta oprema se odproda, kolikor jo je možno, drugo se likvidira oziroma se odproda kot staro železo praktično. In pa vsi vodi in v in vsa infrastruktura se mora razgraditi, kasneje pa potem zapolniti prostore z različnim materialom. Hkrati je potrebno na površini, ki je velika 1100 hektarjev, torej višina, površina, ki jo je prizadejalo rudarstvo, je potrebno izvesti vsa sanacijska dela, torej zgraditi vse razpoke, zgladiti vse, tudi ne ravnine in pa predati skladno tudi z Zakonom o rudarstvu vso to površino v ponovno uporabo. Prej je bila to večinoma kmetijska površina, kar bo velik del tudi nazaj v kmetijsko rabo šlo. Dobršen del gre pa v industrijsko rabo, tisti, ki je tudi danes v industrijski rabi za nove programe. Vzpostaviti je treba potem tudi vse pogoje za izvedbo monitoringa, torej, da se po tistem, ko so podzemni prostori zaprti še leta, izvaja monitoring, za to, da na tem območju, da je na tem območju saniranje takšno kot je bilo ustrezno, da ni dodatnih revizijskih procesov in pa nenazadnje tudi pregled podtalnice in možnega oziroma in preprečitev kakršnegakoli vpliva na podtalnico.

Kadrovsko socialni del. Mi imamo trenutno v Premogovniku Velenje je zaposlenih nekaj več kot 1700 zaposlenih. V času izdelave programa, ki je del tega gradiva, je bilo zaposlenih 1863 ljudi, danes jih imamo sto manj. Kadrovsko socialni del. Predvideva dve stvari. Najprej gibanje zaposlenih v prvem delu zapiralnih del. Mi namreč v času proizvodnje, ki je do predvidena najkasneje do leta 2033, že pričnemo z zapiralnimi deli. In v tem času je del ekipe, teh 1700 vseh zaposlenih na proizvodnji, del ekipe pa je na zapiralnih delih. Mi v letih, ko se proizvodnja izvaja skladno z naravnim odlivom, kaj to pomeni, naravni odliv? To pomeni, z odhodi v pokoj, zmanjšujemo ekipo na 760 ljudi, kolikor jih je potem potrebnih za sama zapiralna dela in ki bodo ostali dolgoročno na samih zapiralnih delih. Tisti, ki bodo imeli pogoje skladno s tem zakonom za upokojitev se bodo upokojili tisti, ki ne bodo imeli in bodo nepotrebni, pa gredo v programe prestrukturiranj in novih izobraževanj.

Ekonomsko finančni sklop, še na kratko. Mi imamo predvsem največ na sklopu dezinvestiranja. Dezinvestiranje gre v štirih, praktično v sklopih, eno je stanovanjski del, ta vrednost, vrednost stanovanjskega sklada je približno 14 milijonov ocenjena. Potem so naši poslovni objekti, tega je za 12 milijonov in pa zemljišč, ki jih je za tri milijone. Hkrati pa imamo mi v našem sistemu tri hčerinske firme, ki pa so prav tako predvidene za odprodajo tistih delov, ki so smiselne za odprodajo. Govorimo o podjetju PLP, ki se ukvarja z lesnim programom, govorimo o podjetju Sipoteh, ki se ukvarja s težko mehanizacijo, izdelavo težke mehanizacije in pa z deli podjetja higiena, tehnična tehnika, zaščita HTZ, ki pa ima različne programe, večinoma teh. Večino teh je namenjenih trenutni, trenutni proizvodnji, vendar so ti programi predvideni za prestrukturiranje na trg. In tisto, kar je zanimivo in kar lahko nudi, kar lahko nudi produkte in storitve za trg, se oddvoji v posamezne sklope in kasneje proda zainteresiranemu vlagatelju. Namen tega pa je ta, da ti programi ne ugasnejo skupaj z ugašanjem premogovnika. Namreč, če ne naredimo nič, potem se na koncu naših proizvodnih del in pa zapiralnih del. Vsa ta, vsa ta podjetja in vsi ti programi ugasnejo in ni novih delovnih mest oziroma teh delovnih mest. Skupni stroški zapiralnih del po sklopih: tehnološko tehnični del 828 tisoč evrov, sanacija okolja 183 tisoč evrov, kadrovska prestrukturiranja, pardon, to je v milijonih je vse 828 milijonov, 183 milijonov kadrovski del 43 milijonov, nadomeščanje izrabljene opreme je še 27 milijonov. To skupaj s časom v času proizvodnje in pa ostali stroški 50 milijonov. Skupaj milijardo 133 milijonov 800 tisoč evrov. Toliko na kratko, hvala lepa.