Mojca Ramšak Pešec): Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci.
Pred nami je Predlog zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjih, povezanih z delom v tujini, ki dejansko nekako zaokrožuje celoten paket prenove plačnega sistema javnega sektorja. Pred samo predstavitvijo same vsebine zakona bi želela nekako predstaviti trenutno stanje normativne ureditve tega področja, ki je zahtevalo pripravo posebnega zakona, ki je bil predviden tudi v sistemskem zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Namreč dosedanja ureditev, ki temelji, teh pravic, temelji izključno na urejanju z uredbo Vlade, kar so nas zakonodajne službe Vlade že večkrat opozarjale, da gre za pomanjkljivo pravni temelj urejanja teh pravic. Zato smo v nov Zakon o plačnem sistemu javnega sektorja napisali izrecno podlago za to, da se te pravice teh napotenih na delo v tujino uredijo s posebnim zakonom. Poleg te do sedaj ne najbolj celovite pravne podlage za urejanje teh pravic je potrebno poudariti, da tudi od leta 2008 dalje, ko je ta plačni sistem javnega sektorja v enoten plačni sistem bil uveden, so dejansko ti prejemki in te plače bile za te napotene na delo v tujino, bile nekoliko specifično urejene, namreč dejansko so glede na sam sistem ureditev teh prejemkov bili izvzeti iz enotnega plačnega sistema, kar pomeni, da njihove plače niso bile urejene z uvrstitvijo v konkretni plačni razred plačne lestvice v plačnem sistemu, ampak so prejemali določeno plačo, določeno v neto nominalni osnovi. Temu so bile potem dodane še posamezna povračila stroškov in prejemka tudi v neto, v neto višini in na neto osnovo plače so potem tem javnim uslužbencem pripadali še obračunani davki in prispevki, ki so šli v breme delodajalca. To se pravi, bil je nek tak zelo specifičen sistem obračunavanja plač teh napotenih, ki je bil dokaj nepregleden. Ta specifika ureditve teh plač je povzročila tudi, da ni bilo možno njihove plače urejati in obračunavati v enotnem sistemu za obračun plač zaposlenih v državni upravi Ministrstva za javno upravo, Ministrstvo za finance, tako imenovani MFERAC. In tudi sama izplačila ni bilo možno vključiti in prikazovati v enotnem sistemu obračunanih in izplačanih plač v javnem sektorju, tako imenovani sistem ISPAP.
V okviru prenove plačnega sistema, ki torej temelji na izrecni zakonski obvezi, da se to področje uredi z zakonom in tudi te plače uredijo primerljivo, sistemsko primerljivo s plačami zaposlenih in funkcionarji v Republiki Sloveniji, smo se lotili priprave tega zakona, ki dejansko pomeni, da se tudi plače napotenih na delo v tujino in funkcionarjev, ki opravljajo, ki so bili napoteni kot funkcionarji na opravljanje funkcije v tujino, sistemsko prenovijo na način, da se vključijo v samo sistemsko ureditev in določitev na podoben način pravic kot izhaja iz veljavne ureditve za javne uslužbence in funkcionarje v Republiki Sloveniji. Da se jim ne dodajajo nekih novih pravic, ampak se dosedanje pravice pač prilagodijo novemu plačnemu sistemu, prilagodijo tudi višini teh pravic v novem plačnem sistemu, vse sestavine plače pa uredijo z zakonom in morebitne posebnosti uredijo za posamezne skupine napotenih na delo v tujino tudi v posebnih poglavjih. Namreč ta zakon zajema zelo široko paleto zaposlenih od naših zaposlenih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oziroma naših napotenih v diplomatski službi v tujino do napotenih vojakov v zunanje misije, policistov, učiteljev, ki poučujejo v tujini, se pravi, gre za zelo, specializantov, zdravstvenih delavcev, ki specializacijo in del določene specializacije opravljajo v tujini, gre za zelo širok in raznolik nabor zaposlenih, zato je bilo potrebno v zakonu posebne specifike, ki je potrebno, da se uredijo za posamezno skupino teh napotenih, tudi specifično urediti. Predlog zakona vsebuje glavne poglavitne rešitve, ki v samem temelju ne odstopajo od veljavne ureditve, upoštevaje njihovo specifiko pa so določeni elementi tudi specifično urejeno. Uvrščene imamo osnovne plače teh javnih uslužbencev in funkcionarjev z uvrstitvijo v plačni razred, tudi določene splošne prejemke in povračila stroškov, ki veljajo za vse zaposlene, pripadajo tudi tem javnim uslužbencem, kot je dodatek za delovno dobo, povračilo stroškov prehrane, prevoza in tako naprej, v državi, kjer opravljajo delo. Preko dodatka posebnega za zahtevnost dela v tujini se potem oblikujejo nove vrednotenja teh delovnih mest, funkcij in nazivov, upoštevaje pa zahtevnost posamezne funkcije v tujini. Posebnost je tudi opredeljenost posamezne odmene za višje življenjske stroške, ki jih imajo ti posamezniki v tujini in ta odmena odraža razmerje med življenjskimi stroški v kraju napotitve v razmerju do Ljubljane. In priznano je tudi druge odmene, ki so specifične za delo v tujini, kot so odmena za oddaljenost, za življenjske razmere v tujini, za nastanitev, za šolanje otrok, za skrb za / nerazumljivo/ otroke, odmena za nezaposlenega zakonca, zunajzakonskega partnerja, se pravi vse tiste specifike, ki so značilne za opravljanje dela v tujini v razmerju do opravljanja dela doma, so tudi posebej urejene v obliki posebne odmene, ki jo določa zakon. Res pa je, da potem posamezne višine, konkretizirane tako na posamezno delovno mesto kot na posamezne pogoje opravljanja dela v tujini, tudi na posamezno državo lahko, bo pa ta višina določena z uredbo vlade, ker te razmere se lahko tudi spreminjajo v posameznih državah. Neko osnovno pravilo za določanje vseh teh odmen in tudi za določanje višine tega dodatka za zahtevnost je določena v zakonu, konkretizirana pa bo v uredbi. Ta uredba naj bi bila sprejeta, se že pripravlja in usklajuje, sprejeta naj bi bila do 1. 6., ko naj bi ta zakon začel veljati. Sprejem zakona pa je nujen iz več razlogov. Poleg tega, kot sem rekla, da gre za sedanjo ureditev, ki nekako je nesistemska in bistveno odstopa od ureditev plač ne samo v javnem sektorju, tudi sicer plač v Republiki Sloveniji s to določitvijo neto pravice in potem naknadno priznanimi še davki in prispevki. Je potrebno, da se ti prejemki tudi ustrezneje uredijo, sorazmerno tudi upoštevajo objektivne razmere v posameznih državah, na katere so napoteni naši javni uslužbenci, da se z ureditvijo na nek sistem in s tem možnost vključitvijo tudi v sisteme obračuna in prikazovanja plač v javnem sektorju doseže tudi večjo preglednost upravljanja z javnimi sredstvi, tudi za te vrste plač. In po drugi strani, da se uredi tudi neka stabilnost in pogoji za to, da bodo posamezne službe v tujini, sploh v posameznih državah, bolj privlačne za kandidate za te zaposlitev, in da dosežemo neko stabilnost in profesionalizacijo pri opravljanju nekih ključnih nalog Republike Slovenije v tujini in mednarodnem okolju. Sprejem tega zakona je tako nujen za krepitev naših mednarodnih aktivnosti in mednarodne prisotnosti, tako v diplomatskih predstavništvih v Republiki Sloveniji in predvsem tudi za izvajanje obveznosti Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, sprejetih iz mednarodnih pogodb. Namreč, tudi za naše vojake, kot sem rekla, napotene na razne misije v tujino so njihovi prejemki v tem času urejeni s tem zakonom Zahvaljujemo se mnenju Zakonodajno-pravne službe. Mnenje smo zelo natančno pogledali in tudi pripravili glede na to mnenje posamezne amandmaje in tudi posamezna dodatna pojasnila. posredovali Službi Vlade, Zakonodajno-pravni službi glede na njihovo mnenje. Hvala lepa.