Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Točno tako je, kot ste povedali. Poslanska skupina poslancev Stranke Demokrati je torej v Državni zbor vložila zahtevo, da Državni zbor razpiše posvetovalni referendum glede elektronskih volitev. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne e-volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah? Torej, mi si želimo, da se na nek način opravi širša razprava, tako med političnimi strankami, tudi podmladki strank. Nenazadnje je naša zahteva temelji prav na podlagi peticije, ki so jo vložili Mladi Demokrati, podmladek stranke Demokrati in mislim, da imajo tudi že neke pogovore v zvezi s podmladki teh strank ostalih v parlamentu in izven, kjer bodo tudi odprli te pogovore glede elektronskih volitev.

Torej želimo, da se na nek način opravi širša razprava, tako v političnem prostoru kot tudi med ostalo zainteresirano javnostjo. Predvsem pa si želimo, da se ljudje lahko na referendumu do tega tudi opredelijo, gre torej za posvetovalni referendum. Teh smo imeli že nekaj v tem mandatu. Ta ni zavezujoč, kot je že predsednica povedala. Lahko pa seveda nekako izmeri utrip ljudi, kako razmišljajo o določenem vprašanju pokaže torej, kaj ljudje menijo o vsebini, ki je razpisana. Tukaj gre za eno izmed oblik, torej neposredne demokracije, referendum kot tak pa vsi vemo, da je najvišja oblika demokratičnega odločanja. In zato se nam je zdelo tudi primerno, da v taki temi, ki zadeva ne samo politični prostor, ampak res celoto kot družbo pač povprašamo tudi ljudi, kaj menijo o tem.

Zdaj, demokrati predlagamo, da se referendum opravi skupaj z volitvami v Državni zbor, te bodo, kot vemo, 22. marca. Nam se zdi to najbolj primeren dan. Zakaj? Zaradi tega vsaj iz dveh razlogov, če tako rečem. En razlog je vsebinski. Gre namreč za tematiko, ki je povezana z volitvami. In kdaj naj bi govorili o takšnih vprašanjih, torej o neki dodatni obliki glasovanja na volitvah, če ne takrat, ko je praznik demokracije, kar volitve so, zato si želimo, da bi bilo to izpeljano na isti dan kot državnozborske volitve. Seveda pa je to pomembno tudi zaradi finančnega vidika. v kolikor razpišemo to, torej na isti dan skupaj z državnozborskimi volitvami, potem bodo stroški referenduma bistveno cenejši oziroma najnižji. Živimo v digitalni dobi, vedno več zadev urejamo digitalno, ljudje se vedno bolj navajajo na to. In če kdaj, je sedaj zagotovo čas, da pač opravimo takšno razpravo. Tako razpravo glede elektronskih volitev so opravile že mnoge države po Evropi. Če se omejimo samo na to. Nekatere imajo že elektronski način glasovanja uveden. Nekatere ga postopoma uvajajo. Seveda se zavedamo, da je ključno, da je varnost tista, ki je na prvem mestu, da ne prihaja do kakršnihkoli zlorab, zato pa je treba pogledati. Dobre prakse in Estonija kaže dobro prakso, dobro prakso kaže tudi Švica. Začela je s pilotnimi projekti, potem je nadaljevala s postopnim uveljavljanjem elektronskih volitev. To so delali po kantonih v Švici in mislim, da niso smeli doseči več kot 30 procentov ljudi. Tako da, 30 odstotkov je v določenem kantonu lahko torej glasovalo elektronsko, zato, da so spremljali, kako se volilno telo obnaša oziroma kako se same volitve obnašajo in ali je vse v skladu z varnostjo. Torej, kar nekaj pilotnih projektov je bilo narejenih na tem področju. Če pogledamo samo primer Švice in Švica je država, ki ima visoko razvito demokracijo veliko referendumov tudi in seveda so lahko zgled, kako se lahko vpelje postopoma tudi dodatna možnost glasovanja, torej dodatna možnost, to je elektronsko glasovanje. In ravno to želimo mi pripeljati s tem referendumom. Torej, če bi bilo seveda, če bi bil zavezujoč, prav je, da se pač o tem pogovorimo. Treba je povedati, da to nikakor ne nadomešča torej klasičnega obstoječega glasovanja na volišču. Kdor želi voliti fizično, bo vedno lahko to stori, lahko sedaj in bo lahko to storil tudi v prihodnje v kolikor bi se odločili za vpeljavo tudi elektronskih volitev. Gre samo za to, da sistem dopolnimo, ne pa da ga kakorkoli ukinjamo. Zdaj, mi smo to predlagali na podlagi 26. in 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in na podlagi 27. člena zakona prav tako istega omenjenega zakona in želimo, da se torej razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države. In želimo, da se referendumsko vprašanje torej glasi: Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne elektronske volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah? Zdaj veste, da v posvetovalni referendum je torej diskrecijska odločitev Državnega zbora, smo že povedali, da ni zavezujoč izid referenduma, torej na nek način ne zavezuje Državnega zbora, kar smo videli že v mnogih primerih pa vendarle se nam zdi pametno, da o takšni temi pač povprašamo tudi ljudi, ker so širšega pomena za državljane. Zdaj, slovenski volilni sistem je v svojem jedru, kot smo tudi zapisali v zahtevi za sklic te seje vezan zgolj na fizično prisotnost volivca na določenem volišču. Kljub temu, da smo digitalno napredna družba, da imamo zelo dobro vzpostavljeno infrastrukturo, imamo uveljavljene mehanizme varne elektronske identifikacije, ki omogoča visoko raven zaupanja. Obstoječa ureditev glasovanja pa lahko rečemo, da vsaj v enem delu ne ustreza več tej dinamiki sodobne družbe. Ampak kot rečeno, tukaj ne gre za to, da bi mi kakorkoli nadomeščali sistem obstoječi, ampak bi ga samo dopolnili torej še z možnostjo elektronskega glasovanja in še to bi se uvajalo postopoma, zato ker je to pomembno, zaradi varnostnih vidikov, zaradi samega procesa. Trenutni način izvedbe volitev predstavlja zagotovo v nekem delu logistični in administrativni izziv za uresničevanje volilne pravice za specifične skupine državljanov. Kar se najbolj očitno kaže pri treh skupinah volivcev, mi smo jih tako tudi opredelili v zahtevi. Najprej so tukaj državljani v tujini in prav Švica, če naredim eno primerjavo, je začela ravno z njimi in postopoma torej uvajala elektronske volitve. Gre za državljane v tujini, izseljence, zdomce, za katere je uresničevanje volilne pravice včasih logistično kar zapleteno drago, pogosto neuspešno, zaradi zamud pri pošiljanju volilnega gradiva po pošti. Vemo, da se vsakič po volitvah potem soočamo s temi težavami in mediji so polni tega, kako določena gradiva niso prišla pravočasno ali pa nekateri niso mogli pravočasno priti recimo do diplomatsko konzularnih predstavništev, zaradi geografskih razdalj, ker je to omejeno, kar pa seveda de facto krni načelo splošnosti volilne pravice. Potem druga skupina, za katero se nam zdi, da bi mogoče povečala celo tudi participacijo volivcev, torej udeležbo na volitvah, so mladi. Zdi se mi pomembno, da mlajša populacija, študenti, tisti, ki so zaposleni recimo izven kraja stalnega prebivališča, se soočajo z oteženim dostopom občasno seveda do volišč, takrat, ko so recimo se nahajajo v kraju stalnega prebivališča, čeprav to urejamo zdaj tudi še na neke druge načine. Ampak če bi to naredili preko elektronskih, varnih, seveda elektronskih volitev, bi to bilo bistveno hitreje brez nekih večjih težav, kjerkoli pač se ta oseba nahaja. In tretja skupina so gibalno ovirane osebe in bolniki. Vi veste, da imamo težave pri tem, da recimo tudi še pri centrih za socialno delo, pri sodiščih ni urejen, pri mnogih dostop do teh objektov. Dogaja se, da ni urejen dostop seveda bistveno manj, kot je bilo to včasih, ampak se še zgodi, da ni urejen dostop do volišč. In mislim, da se tukaj gibalno ovirane osebe seveda soočajo z nepotrebnimi ovirami, potem pri zapletenih postopkih doma, po pošti ali na domu in država bi jim na nek način, jaz mislim, seveda, ko bi postopoma šli v to, morala na nek način omogočiti avtonomno in enostavno oddajo glasu iz okolja, v katerem so. Zdaj trenutna zakonodaja temelji predvsem na osebnem glasovanju na fizičnem volišču. To smo že povedali, da določa 71. člen Zakona o volitvah v Državni zbor. Zakon o evidenci volilne pravice v 34. členu pa predvideva izjeme tega pravila in sicer v obliki posebnih načinov uresničevanja volilne pravice. In kot smo tukaj v sklicu zapisali, mednje sodijo glasovanja po pošti iz tujine za državljane Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Potem tisti, ki volijo na diplomatskem predstavništvu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, potem pod to, pod ta člen zakona spada tudi glasovanje po pošti v Republiki Sloveniji, glasovanje na domu in glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča. Zdaj, jaz mislim, da so nekatere te navedene izjeme pomanjkljive, ne naslavljajo ustrezno na nek način sodobnih potreb in tudi ne izkoriščajo dovolj potenciala digitalizacije. Zato smo se mi odločili, da vpeljemo razpravo tudi v tem prostoru glede elektronskih volitev. Torej, predmet predlaganega posvetovalnega referenduma je uvedba internetnega glasovanja na daljavo, torej e-volitev kot dodatne prostovoljne možnosti oddaje glasu na volitvah. V tem kontekstu e-glasovanje pomeni torej sistem, ki volivcu omogoča, da iz oddaljene lokacije z uporabo osebne elektronske naprave in varne digitalne identitete, še enkrat ponavljam, varne digitalne identitete odda glas v svojem digitalnem okolju. Gre za glasovanje v okolju, ki prinaša največ koristi z vidika dostopnosti, hkrati pa seveda zahteva implementacijo specifičnih varnostnih rešitev. Še enkrat, elektronsko glasovanje ne nadomešča kakorkoli obstoječega glasovanja na volišču, temveč ga dopolnjuje kot dodatno možnost uresničevanja volilne pravice. Mora pa taka ureditev seveda sloneti na najstrožjih varnostnih standardih, zato predlagamo, da se to uvaja postopoma, ki zagotavlja torej ustavnost in pa tudi zaupanje v integriteto volitev. Temelj varnosti predstavlja uporaba nacionalne sheme elektronske identifikacije visoke ravni zaupanja, kot je e osebna izkaznica, kar zagotavlja zanesljivo ugotavljanje identitete volivca. Za zagotavljanje tajnosti in svobode glasovanja mora biti sistem tehnološko zasnovan tako, da je nemogoče povezati identiteto volivca z vsebino njegovega glasu. Kar se doseže z uporabo naprednih kriptografskih metod in ločitvijo postopka avtentifikacije od postopka oddaje glasu. Seveda pa mora sistem zagotavljati popolno preverljivost. Že prej sem povedala, da smo vzeli tudi v zahtevi sami zapisali za nekakšen zgled ali pa za primer Estonijo in pa Švico. Estonijo zaradi tega, ker e-volitve uporablja že vse od leta 2005, takrat so jih prvič vpeljali, niso imeli bistvenih težav. Kar se je odvijalo, so potem postopoma odpravljali. Leta 2023, ko so bile pri njih zadnje volitve, je potem glasovalo na tak način, torej, torej poleg obstoječega sistema še dodatno, torej elektronsko, kar 51 odstotkov volivcev. Švica je, kot rečeno, začela s pilotnimi projekti in s postopkom uvajanja, najprej z glasovi iz tujine. To predlagamo tudi mi. Vemo namreč, koliko težav se tudi odvija z glasovnicami po pošti. V tem primeru pa bi bilo to storjeno zelo hitro, varno in pa tudi enostavno.

Torej, mi smo to vložili na podlagi peticije Čas je za e-volitve, ki so jo predlagali v podmladku, torej Mladi demokrati. Mislimo tudi, da gre za pomembno stvar glede na digitalizacijo sveta, glede na to, v kakšnem pač razvojnem koraku, če tako rečem, živimo. In če ne drugega, se mi zdi prav, da mi kot država opravimo razpravo o tem, že prej sem povedala, veliko držav je že razpravo o tem naredilo, mnoge so šle tudi torej v realizacijo. In torej ocenjujemo, da je pa z vidika racionalne rabe javnih sredstev in pa tudi glede visoke stopnje demokratične legitimnosti nujno, da potem ali pa mislim, da bi bilo prav, da potem istočasno posvetovalni referendum izvedemo oziroma sočasno z državnozborskimi volitvami, torej 22. marca. Tukaj pa si jaz osebno želim, da bi samo pač zdaj odprli to razpravo in se malo pogovorili tudi o tem delu elektronskega glasovanja, da vidimo, kakšno je mnenje, potem pa bo seveda Državni zbor odločal o tem, ali bo razpisal posvetovalni referendum ali ne. Toliko kot predlagateljica uvodoma. Si pa želim pač samo razpravo, tako konstruktivno, v dobrem duhu, ker mislim, da je za ta čas pomembno. Tako. Najlepša hvala.