Najlepša hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Predlog zakona ureja zelo zahtevne vsebine, zato je Zakonodajno-pravna služba pripravila obsežno pravno mnenje, ki je bilo posredovano pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora seveda.

Če izpostavim te vsebine. Predlog zakona spreminja razloge za prenehanje mandata poslanca, določa postopek sodnega varstva pri prenehanju mandata poslanca in spreminja materialno-pravno procesno ureditev ter pristojen organ za odločanje o nezdružljivosti funkcije poslanca s pridobitno dejavnostjo. Osrednji namen predloga zakona je določanje nekaznovanosti pri opravljanju mandata poslanca s ciljem zagotovitve integritete izvoljenih predstavnikov ljudstva. V zvezi s tem je treba poudariti, da so spremembe in dopolnitve Zakona o poslancih vsebinsko neločljivo povezane z drugimi zakoni, ki so sočasno v zakonodajnem postopku in sicer s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor, Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah predsednika republike, Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu, Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi in Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah. Z vsemi temi zakoni se ureja pogoj neizvoljivosti in prenehanja mandata zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje ter sodno varstvo pri prenehanju mandata za voljene funkcionarje v Republiki Sloveniji. Zato je treba to vsebino urediti ustavnopravno in pravno sistemsko skladno ter celovito in primerljivo za vse voljene javne funkcije z morebitnimi posebnostmi pri posameznih funkcijah zaradi ustavnega položaja teh funkcij. Med predlaganimi zakoni je Zakon o volitvah v Državni zbor temeljni nosilni zakon, ker določa pogoje za izvolitev neposredno izvoljenega predstavniškega telesa v državi in ker se glede volilnih vprašanj subsidiarno in smiselno uporablja tudi pri drugih voljenih funkcionarjih. V zvezi s tem je treba že na začetku opozoriti, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu med povezanimi zakoni na matičnem delovnem telesu nista dobila ustavno zahtevane večine za sprejetje. S tem je nastal pravno sporen položaj, ko nosilni in eden od povezanih zakonov na matičnem delovnem telesu nista bila sprejeta, drugi povezani zakoni pa. Ureditev vseh vsebinsko povezanih zakonih, ki so sočasno v zakonodajnem postopku, mora biti konsistentna in primerljiva, ker to zahteva načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in seveda tudi načelo delitve oblasti iz 3. člena Ustave. V primeru, če bi bili nekateri zakoni sprejeti in drugi ne, bi nastala očitna neenakost med voljenimi funkcionarji zakonodajne oziroma izvršilne veje oblasti, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. S tem bi prišlo do neenakega in nesorazmernega položaja med funkcionarji različnih vej oblasti, prav tako pa bi prišlo do neenakega in nesorazmernega položaja pri posameznih funkcionarjih iste veje oblasti, ker bi se različno urejali vstopni pogoji, torej kandidiranje in izstopni pogoji prenehanja mandata pri isti funkciji. Po mnenju zakonodajno-pravne službe je bilo s tem kršeno načelo pravne države, načelo delitve oblasti, načelo enakosti pred zakonom in splošna volilna pravica iz 43. člena Ustave. Argument povezanosti volilnih zakonov potrjuje odločba Ustavnega sodišča iz leta 2003, s katero je Ustavno sodišče sočasno razveljavilo posamezne določbe vseh volilnih zakonov, ki so posegali v volilno pravico iz 43. člena Ustave. Sočasne spremembe splošne volilne pravice v več volilnih zakonov je uveljavil tudi že sam zakonodajalec z novejšim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, torej ZVDZ-E. Splošna volilna pravica iz 43. člena ustave namreč velja za vse volitve na državni in na lokalni ravni ter za volitve poslancev v Evropski parlament, zato je treba skladno z načelom enakosti pred zakonom predlagane zakone, ki urejajo v bistvenem enake položaje, obravnavati sočasno in primerljivo. Nujna časovna in vsebinska povezanost predlogov zakonov mora biti upoštevana v celotnem zakonodajnem postopku, vključno z uporabo morebitnih ustavnih institutov, odložilnega veta in zakonodajnega referenduma.

V zvezi s povezanostjo predlaganih zakonov je treba opozoriti tudi, da navedeni predlogi zakonov, ki so vloženi v zakonodajni postopek ne vključujejo spremembe Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Državljani Republike Slovenije bi bili za to zavezani strožji zakonski ureditvi pasivne volilne pravice kot državljani držav članic Evropske unije, ki bi bili na ta način pri volitvah v Evropski parlament v Republiki Sloveniji v ugodnejšem položaju. Na tak način bi prišlo do diskriminacije, ki je v teoriji prava poznana kot povratna diskriminacija, ki ne prizadene pripadnikov manjšinskega, ampak večinskega prebivalstva. Zaradi navedenega je predlagana ureditev sporna tudi z vidika kršitve prepovedi diskriminacije in načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju posebej izpostavlja, da tudi ureditev volilnega spora pri volitvah poslancev v državni zbor ni ustrezna. A priori volilni spor, torej volilni spor pred volilnim dnem, je neustrezno urejen, a posteriori volilni spor, torej volilni spor po volilnem dnevu, pa ni urejen celovito. Ureditev volilnega spora ne sledi odločbam Ustavnega sodišča, na protiustavnosti pa opozarja tudi pravna teorija.

Glede nekaznovanosti. Glede instituta nekaznovanosti Zakonodajno-pravna služba meni, da bi morali seveda biti pogoji glede nekaznovanosti, ki veljajo za najvišje funkcionarje vseh vej oblasti v Republiki Sloveniji čim bolj izenačeni. Pri tem je treba izpostaviti, da se sodnik Ustavnega sodišča razreši, če je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, kar določa druga alineja 164. člena Ustave enak razlog za razrešitev pa je določen tudi za varuha in namestnika Varuha človekovih pravic ter člana Računskega sodišča. Predlog zakona določa bistveno milejšo kazen in ureditev za voljene funkcionarje, še oddaljuje od standardov, ki veljajo za sodnika Ustavnega sodišča in funkcionarje neodvisnih državnih organov. Predlagano kazen glede nekaznovanosti, ki jo določa predlog zakona, je zato treba preučiti z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ker bi zakonodajalec moral razmisliti o enakem ali vsaj primerljivem pogoju nekaznovanosti za nosilce zakonodajne in izvršilne veje oblasti, kot to velja za sodnike Ustavnega sodišča in funkcionarje neodvisnih državnih organov. Z enakim pogojem za funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti bi se ustvaril ustrezno sorazmerje med vejami oblasti, ki seveda izhaja iz načela delitve oblasti. V nasprotnem bi za predsednika republike in poslance ter člane državnega sveta v horizontalnem sistemu delitve oblasti veljala bistveno milejša ureditev nekaznovanosti kot za druge funkcionarje, torej sodnike Ustavnega sodišča in funkcionarje neodvisnih državnih organov. Dodatno je treba izpostaviti, da velja pravna ureditev, torej veljavna pravna ureditev tako, da določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Predlog zakona spreminja veljavni razlog za prenehanje mandata poslanca zaradi nekaznovanosti tako, da podaljšuje zahtevano zaporno kazen iz šestih mesecev na eno leto, določa prenehanje mandata le zaradi naklepnega kaznivega dejanja in le zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. S tem je nabor kaznivih dejanj, ki povzročijo prenehanje mandata poslanca, bistveno zožan. Predlagatelj pa ni navedel razlogov, ki bi glede na pravni sistem v Republiki Sloveniji zahteval takšno spremembo veljavne ureditve kot je predlagana. In končno velja pri določanju kazni za neizvoljivost in za prenehanje mandata upoštevati namen instituta nekaznovanosti. Poleg integritete funkcionarja je namreč pomembno tudi, da pri zaporni kazni funkcionar dlje časa ne more izvrševati funkcije, kar je treba upoštevati pri določanju dolžine zaporne kazni prav tako pa je treba upoštevati obliko krivde in vrsto kaznivih dejanj, ki so pomembne pri izvajanju funkcije iz ustavne ureditve, ki je določena za sodnike Ustavnega sodišča in veljavne zakonske ureditve seveda, ki velja za poslance je pomembno, da prenehanje funkcije zaradi obstoja kaznivega dejanja ni namenjeno niti kaznovanju niti varovanju funkcionarja, ampak delovanju organa in izvajanju funkcije v okviru mandata, ki ga dobi funkcionar. Zato je treba zelo skrbno pretehtati kazen, ki povzroči prenehanje mandata.

Glede sodnega varstva. Predlog zakona ureja tudi sodno varstvo glede odločitve o prenehanju mandata poslanca. Namen predloga zakona v tem delu seveda je uresničitev odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2015, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da je Zakon o poslancih v neskladju z ustavo, ker ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva pri prenehanju mandata poslanca. Tudi v zvezi s predlagano ureditvijo sodnega varstva je Zakonodajno-pravna služba zavzela več pravnih stališč, Pri čemer je tudi po vložitvi amandmajev odprto vprašanje sestave sodišča, ki odloča v postopku sodnega varstva. Predlog zakona namreč določa, da odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov. Senat treh sodnikov je osnovna sestava senata vrhovnega sodišča, ko odloča o sporih. Zato se odločanja vrhovnega sodišča v senatu treh sodnikov za posamezne spore ne določa. Glede na to, da so spori o prenehanju mandata poslanca pomembni spori, o katerih odloča Vrhovno sodišče na prvi in zadnji stopnji, ker zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe niti izrednega pravnega sredstva, bi moralo o teh sporih odločati Vrhovno sodišče v višji sestavi in ne zgolj v sestavi treh sodnikov. To utemeljuje tudi primerjava s sestavo ustavnega sodišča, če bi bila izbrana pristojnost Ustavnega sodišča, na kar seveda izbirno napotuje odločba Ustavnega sodišča. Bi o sporu odločalo Ustavno sodišče v sestavi devetih sodnikov, kar po sestavi ni primerljivo s senatom treh, pa tudi ne petih sodnikov vrhovnega sodišča, ki jih brez ustrezne utemeljitve določa predlog amandmaja.

In še glede nezdružljivosti. Predlog zakona določa bistvene spremembe ureditve nezdružljivosti funkcije poslanca s pridobitno in drugimi dejavnostmi na način, da iz Zakona o poslancih črta vse določbe, ki se nanašajo na nezdružljivost funkcije z dejavnostjo. Takšno ureditev predlog zakona utemeljuje zlasti s stališčem Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2019, ki je sprejela mnenje in priporočilo, da je treba za poslance nedvoumno urediti institut nezdružljivosti z dejavnostjo ter priporočala, da se ureditev v Zakonu o poslancih smiselno poenoti z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe iz priporočila KPK ne izhaja, da bi morala biti ureditev v zakonu o poslancih glede nezdružljivosti. Z dejavnostjo črtana tako, da bi v celoti veljala ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, in da bi bil pristojen organ KPK. Priporočilo gre v smeri uskladitve in s tem spremembe ali dopolnitve Zakona o poslancih. To pa seveda ne izključuje možnosti, da zakon o poslancih še vedno ohrani morebitne posebnosti, ki veljajo za poslance pri opravljanju nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo. Predlagatelj celotnega črtanja pravne ureditve nezdružljivosti funkcije poslanca z dejavnostjo v Zakonu o poslancih ni utemeljil. Zlasti ni izključil potrebe, da Zakon o poslancih še vedno ostane lex specialis za določena vprašanja nezdružljivosti, ki izhajajo iz narave poslanske funkcije. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil v zakonodajnem postopku že vložen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o poslancih z namenom uskladitve med Zakonom o poslancih in Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, bistvena sprememba tega zakona pa je bila sprememba 12. člena Zakona o poslancih in ohranitev 13. člena Zakona o poslancih, ki določa posebne izjeme od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti za poslance. S takšno ureditvijo je zakon o poslancih še vedno ohranil status posebnega zakona, ki bi ga s predlagano ureditvijo izgubil. Hvala lepa.