Hvala lepa za besedo predsednica.

Spoštovani državni sekretar in kolegice in kolegi!

Zdaj, ko sem poslušala natančno in tudi ga prebrala mnenje Zakonodajno-pravne službe, se mi zastavlja vprašanje, kako ta institut nekaznovanosti in Zakon o poslancih sprejet. Glede na to, da dejansko potrebujemo Zakon o volitvah v Državni zbor in naslednji vzporedni zakon, dvotretjinsko večino in te večine nimamo v Državnem zboru. se sprašujem kako to zadevo urediti. Pa ne sprašujem se samo jaz, ampak se sprašujejo tudi volivke in volivci. Kajti to je eden izmed ključnih pogojev, da lahko se sploh pogovarjamo danes o drugih zakonih. Ampak ne glede na to se mi zdi ta vložen predlog zakona korak v pravo smer, čeprav popolnoma razumem mnenje Zakonodajno-pravne službe, da se razumemo, in sem ga tudi vzela na znanje, ampak nekje je treba zadevo presekati, žal tako je. Zdaj, kaj bo Ustavno sodišče v kolikor bo prišlo do tega o tej tematiki poreklo, ne vem. Ampak ne vem, kdaj se bodo naredili pomembni koraki, ki bi morali slediti tako odločbi Ustavnega sodišča, tako tudi mnenju KPK iz leta 2019. Enostavno smo v enem takem začaranem krogu. In zato jaz moram reči, da ta paket, mislim, ta zakon, eden izmed teh paketov zakona, seveda Zakon o poslancih seveda podpiram. Kajti menim, da je to eno izmed temeljnih vprašanj demokratične ureditve, da se ta integriteta nosilcev javnih pooblastil ter zaupanje ljudi v politiko, pravno državo in javne institucije ponovno povrne. Seveda eden izmed osnovnih pogojev, ki jih ta zakon naslavlja, o katerem so tudi predhodniki govorili, je zahteva o nekaznovanosti. Moram reči, da to ni nek privilegij, to je osnovni demokratični standard, ki mora veljati za vse, ki seveda jim državljanke in državljani z volitvami zaupajo najvišjo mero odgovornosti in tudi s tem pooblastil. Seveda smo Socialni demokrati že vrsto let v svojih razpravah in tudi pobudah, pa tudi poslanskih vprašanjih dosledno poudarjali, da je pomen integritete nosilcev javnih pooblastil in preprečevanja korupcije ter ničelne tolerance do javnih funkcij ključno. Pa seveda to ni, smo poudarjali brez razloga, saj, kot smo danes tudi že slišali, v zadnjih letih, pa ne v zadnjih letih, ampak v zadnjih desetletjih smo v Sloveniji priča primerom, da kljub pravnomočnim odločbam za naklepna dejanja kazniva dejanja obstajajo na voljenih funkcijah ali celo kandidirajo za najvišje politične funkcije. Res s takšnim načinom spodkopava se integriteta najvišjih javnih funkcij in pač državljanke in državljani imajo odnos do politike takšen, kot ga pač imajo. In to je res nevarno. Kajti imajo volivke in volivci, državljanke in državljani seveda nekje v glavi miselnost, da za politične funkcionarje veljajo drugačna pravila kot za ostale državljanke in državljane. Seveda s tem se slabi zaupanje ljudi v demokratične procese, tako pravno državo in tudi načelo enakosti pred zakonom.

Zdaj, opravljanje javne funkcije seveda, kot vsi vemo, zahteva najvišje standarde ravnanja in delovanja. Morali bi biti vsi tisti, ki smo na javnih funkcijah, pozitiven zgled seveda zakonitega, odgovornega in tudi etičnega ravnanja in seveda eden izmed teh pogojev je nekaznovanost. Ampak nekaznovanost ne pomeni kaznovanje, temveč zaščitni mehanizem demokracije, seveda namenjen preprečevanju zlorabe moči in varovanju pravne države.

Se bom pa še kar obregnila ob to, da ne morem spregledati tudi dejstva, da država kot pogoj nekaznovanosti zahteva zaposlitev v javni upravi celo za delovna mesta z najnižjimi pristojnostmi, kot je na primer delovno mesto čistilke. Zato se mi zdi povsem logično in nujno, da tak standard velja tudi za vodenje javne funkcije kot tudi funkcionarje, ki odločamo o zakonih, o proračunu, pravicah ljudi in tudi razvojnih usmeritvah države.

Jaz osebno menim, da ta predlagani Zakon o poslancih predstavlja pomemben korak k zaščiti demokracije in demokratičnih institucij, h krepitvi zaupanja ljudi v politiko in tudi jasno sporočilo, da nihče ni nad zakonom in da politična funkcija ni privilegij, temveč naša odgovornost. Seveda Socialni demokrati podpiramo te spremembe, želimo si okrepiti demokracijo, pravno državo in tudi zaupanje ljudi v politiko, ki pa je žal v zadnjih letih močno, močno načeto.

In če mi dovolite, da bi zaključila, javna funkcija ni privilegij, kot sem omenila, je to velika in močna odgovornost, saj odločamo o pravicah ljudi, javnih sredstvih, prihodnosti naše države in moramo seveda izpolnjevati največje pravne in etične standarde. Seveda zdaj, ali bo ta danes zakon potrjen ali ne, bomo videli. Vsekakor pa s potrditvijo tega zakona dajemo jasno sporočilo politike, da politika ni nad pravom in da je demokracija lahko verodostojna le, če temelji na integriteti, odgovornosti in enakosti pred zakonom. In naj povsem zaključim, zaupanje ljudi v politiko se ne gradi z besedami, ampak z jasnimi pravili in seveda z osebno odgovornostjo. Hvala lepa.