Pozdravljeni, dobro jutro, hvala za besedo.

Zdaj, doktor Kaučič je že opisal to pot, ki je bila, ki je bila nekako prehojena. Strokovna skupina je tukaj, se je pojavila v treh, ob treh priložnostih. Se pravi, prvič z mnenjem o samem revizijskem predlogu, kjer smo spremembo Ustave podprli, nato z mnenjem o osnutku ustavnega zakona s predlogom stališča o njem, kjer sva s kolegom Pečaričem nekaj misli namenila vprašanju splošnih aktov za izvajanje, za izvrševanje javnih pooblastil in temu, da Ustava na nek način že danes omogoča to. Posvetila sva se relacijski in nomenklaturni mogoče nedoslednosti sedanjega ustavnega besedila in nekako zaključila, da tisto, kar je bilo prvotno predlagano, utegne to ne poslabšati, ampak nič prispevati k izboljšanju te situacije. In nekako posledično je sledil zaključek, da je morda prava pot ta bolj poenostavljen, zadržan, konservativen pristop k poseganju v Ustavo, in sicer z, kot je bilo že pojasnjeno, samo s spremembo drugega odstavka predmetnega člena. Zdaj v samem predlogu ustavnega zakona z obrazložitvijo, ki je danes pred vami, ki ga obravnavate, je bila poanta ravno ta, no, se pravi, gre za izvedbeno pravilo, ki je sedaj zelo podrobno in na nek način lahko rečemo, da povzroča eno znatno heterogenost pri objavljanju predpisov kot pravnih virov, se pravi pri tem, kje naj se sploh pravni subjekti seznanijo z vsem tem. V teoriji je možno, ni sicer temu čisto tako, ampak v teoriji je možno, da imamo 213 uradnih listov v tej državi, se pravi 212 občinskih in enega državnega. Dejansko je seveda tako, da se veliko občin že danes odloča za objavljanje v Uradnem listu Republike Slovenije. Ampak seveda še vedno imamo kar precej teh pravnih virov, ki so pa poleg tega, da to znatno relativizira pojem oziroma načelo pravne varnosti in pravne države, čemur smo se predvsem v prvih fazah postopka znatno posvečali vis a vis načela zagotovljenosti lokalne samouprave, je zadeva problematična tudi čisto iz tehničnih in interoperabilnih razlogov. Skratka leta 2025, 2026, se opravičujem, smo nekako na stališču, da je seveda treba imeti te zadeve tehnično sodobne, medsebojno izmenljive. Skratka ideja je ta, da z, mislim, da skoraj najmanjšim možnim posegom v Ustavo le-to izboljšamo, nadgradimo in da pridemo na tak način do enotnega in edinega avtentičnega pravnega vira za vse predpise v tej državi.

Kot rečeno, v vmesnem času smo prejeli odzive vseh treh asociacij občinskih, se pravi Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Mislim, da sta ZMOS in SOS dala skupen odziv, potem je pa tukaj še odziv bil Mestne občine Novo mesto. Če dovolite, bi se na kratko dotaknil še teh pomislekov, ki so bili izraženi. Zdaj, SOS, ZMOS in ZOS - se opravičujem, pač uporabljam te kratice, verjamem, da jih vsi poznamo - ne nasprotujejo izrecno taki ustavni spremembi, izražajo pa pomisleke, da ni morda ta preuranjena, sploh v luči dejstva, da je v vmesnem času začel veljati in se uporablja Zakon o objavljanju v uradnem listu, ki, mislim, da predvsem z določbo o brezplačnosti objavljanja številnim občinam zdaj je bolj naklonjen in mislim, da se bo več občin odločilo. Nimam teh podatkov, mogoče kolegi iz Službe Vlade za zakonodajo vedo ali se je že kaj več občin odločilo za tako objavljanje, ampak vsekakor ga imajo zdaj na voljo. In spričo tega dejstva pa še nekaterih drugih prednosti, ki jih ta zakon prinaša napram dosedanji ureditvi,vse tri asociacije tukaj opozarjajo, da morda je treba počakati, oceniti učinke izvajanja zakona objavi v Uradnem listu in potem pristopiti k spremembam Ustave. Mestna občina Novo mesto je pa tukaj izrecno odklonilna, se pravi, nasprotuje taki spremembi Ustave, pri čemer se pač naslanja na to, da gre za pristojnost občin za odraz njihove, njihove samouprave oziroma avtonomije. In nekako zaključuje, da je ustavodajalec dal v osnovnem ustavnem besedilu temu vprašanju očitno nek poseben pomen. Sicer takrat ne bi to bilo tako zapisano kot je, ampak seveda ustavodajalec pač zdaj, ne, kar počnemo, ustavodajalec razmišlja o tem, da bi to zadevo spremenil. Tako da ta argument seveda je tako dvorezen. Vsekakor mislim, da je treba tukaj razlikovati mogoče tudi med neko čisto konkretno subjektivno pozicijo Mestne občine Novo mesto, ki je mestna občina z nekim zelo ustaljenim in močnim načinom delovanja - govorim tudi iz drugih izkušenj z njimi - pa seveda s številnimi drugimi občinami, ki morda na tak način tega ne udejanjajo. Tako da mislim, da to v ničemer ne odvzema tega argumenta, da pač bo en sam pravni vir, en sam Uradni list z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, bistveno boljši od tega, kar imamo danes tukaj. Tudi sicer malo mogoče zgodovine; ni prvič, da se je bila bitka med vprašanjem načela pravne varnosti oziroma pravne države in načelom zagotavljanja lokalne samouprave. Poznamo te zadeve še iz časa vzpostavljanja lokalne samouprave, kjer je tudi Ustavno sodišče recimo presojalo o teh zadevah in dala prednost, dalo prednost pravni varnosti oziroma na čelu pravne države. Tako da mislim, da smo s tako spremembo, kot jo je strokovna skupina predlagala in kot je danes na mizi, na eni zelo varni strani, da sledimo tistemu, kar je bilo tudi v osnovi izhodišče strokovne skupine, čim manjši poseg v ustavno besedilo, a ne, s tisto pregovorno tresočo roko. In dejstvo pač je, da imamo že zakon o uradnem, o javnem uradnem listu zdaj z dobrimi rešitvami, mislim, da takimi, ki so bile zelo potrebne, da bo pa seveda ta, če se sprejme taka sprememba Ustave, dala zaslombo pa še nadgradnji tega, kar imamo danes in mislim, da v korist vseh omogočila objavljanje, ki bo izboljšalo pravno varnost vseh subjektov v tej državi, olajšalo delo tudi občinam nenazadnje, jim to omogočilo brez kakšnih posebnih stroškov. In še enkrat, ne smemo zanemariti tudi teh vidikov tehnoloških, tehničnih, ki jih pač tako objavljanje prinaša.

S tem bi zaključil, pa prepustil mogoče še potem razpravi kakšna druga vprašanja. Hvala zaenkrat, hvala za pozornost.