Dejan Stefanović, predsednik sindikata športnikov, ki deluje znotraj Zveze svobodnih sindikatov. Jaz bi vas pozdravil v imenu poklicnih športnikov, ki jih zastopamo, približno 600 jih je v tem trenutku. In hkrati izrazil pohvalo za idejo. Ideja je primerna, je potrebna, je nujna, bi pa bil zelo kritičen do same izvedbe, kako je prišlo do priprave samih sprememb zakona in pa kdo je pri tem procesu sodeloval. Sindikat športnikov Slovenije, ki pokriva predvsem kolektivne športe, imamo tudi nekaj individualnih športnikov, ni bil vključen v pripravo sprememb tega zakona. Ne glede na to, da več kot 20 let pretežni del svoje aktivnosti izvaja na področju dvojne kariere športnikov, kjer sem jaz in naši zaposleni sodeloval v več seminarjih, tujih, kjer so te prakse že utečene in izpostavljene, kjer delodajalci, ki tudi niso bili povabljeni k temu dialogu, aktivno sodelujejo pri tem, da spodbujajo kariero športnikov, ne po koncu kariere, ker takrat je prepozno med kariero. Jaz vam dam en primer novozelandske ragbi zveze, kjer, če oseba, ki je pristojna za izobraževanje športnikov, pove, da v času gostovanja v Južni Afriki večina ali pa nekaj od članov moštva ima izpite, se ekipa, tudi če gre za reprezentanco, tega turnirja ne udeleži. Toliko naprej. so nekatere države v tem, v tem vključevanju. Zdaj, ko se pogovarjamo o konkretnem zakonu. Izključuje večino ali pa skoraj vse poklicne športnike. Tiste športnike, ki po navadi, ki že tako ali tako niso zaposleni na ministrstvu, noben v zgodovini Slovenije iz kolektivnega športa nikoli ni bil zaposlen in bil deležen te socialne varnosti, ki jih imajo individualni športniki, ki so zaposleni pri ministrstvih, ti naši člani niso sposobni odlagati svojih obveznosti, prilagajati svojega tekmovalnega pravilnika, tekmovalnega ritma tekem izobraževalnemu procesu in so dejansko prepuščeni sami sebi. Ampak kljub temu, je sindikat v preteklosti - mislim, da moj kolega bolj natančno ve - več kot 50 naših članov je opravilo izobraževanje na daljavo na Danskem, na drugih inštitucijah, kjer pač smo uspeli dogovoriti brezplačno šolanje in jim tudi z mentorstvom pomagati. Iz tega naslova sindikat ni dobil niti evra od nobenega, niti od Olimpijskega komiteja, ki je pretežno financiran iz državnega proračuna, niti od države, niti nismo nikoli prosili za pomoč. Športniki, žal, in to ugotavljamo tudi v tem primeru, smo žrtev neupoštevanja metod dobrega upravljanja. Katastrofalno je, da se je znotraj tega procesa po našem vedenju, ker smo pridobili s strani resornega ministrstva in direktorata določene zapisnike teh srečanj. Udeležil eden športnik, ki aktivno v tem trenutku se ukvarja s športom. In če nas vprašate, zgodba, da nekdo pri 33 letih s tremi otroki s kreditom na glavi ne bo šel razmišljati in se šolati za minimalno plačo, je iz trte zvita. Žal izgubljena priložnost, ki ne vem, kdaj se bo vrnila. Mi smo tudi malo prepozni z našimi amandmaji, še zelo zanimivo je, ker mi smo imeli kar druge, precej drugih pripomb na Zakon o športu, ki je eden najslabših zakonov v Evropski uniji, celo na svetu glede sklepanja Pogodb o zaposlitvi v športu. To vam lahko rečem, sem bil dvakrat v Bruslju na pogovorih z Evropsko komisijo in niso mogli verjeti, da je nekaj takega nekdo sposoben sploh zapisati v zakon, ampak saj ni važno. Da, ministrstvo, ker mi smo imeli eno delovno skupino, kjer so bili športniki prisotni, ne upošteva ugotovitev te delovne skupine oziroma nam ne prisluhne tudi pri drugih spremembah tega zakona, ki so nujno potrebne je milo rečeno katastrofalno. Še enkrat ponavljam, nekatere rešitve so za nas sprejemljive in so pohvale vredne, ampak sam proces je tudi pripeljal do tega, da smo mi včeraj, kot se pravi sindikat, ki je del, Sindikata športnikov Slovenije, Sindikat nogometašev, napovedali stavko zoper Vlado Republike Slovenije. To je prva stavka takšne vrste v Evropi. Mi smo včeraj preverili pri naših kolegih, ni primera, da bi športniki v katerikoli državi Evrope stavkali zoper vlado, stavkali so zoper zveze, stavkali so zoper delodajalce, nikoli se ni zgodilo, da bi stavkali zoper vlado. In ta stavka, jaz sem se včeraj pogovarjal z našimi delodajalci, delodajalci niso bili vključeni v pripravo teh sprememb zakona. In Olimpijski komite ni in nikoli ne bo glas športnikov. Mi imamo raziskave, ki jih je podprla Evropska komisija, ki jasno pravijo, da komisija Šport. Olimpijskih komitejih ne predstavlja športnikov. Mi smo se pogovarjali tudi s predsednico trenutne komisije, športnim, ki je rekla, jaz svojih članov niti ne vidim, mi pa smo vsakodnevno v garderobah in prisotni z našimi člani. Veste, koliko smo rabili, da smo pridobili podpise 240 profesionalnih nogometašev v prvi ligi za stavko? En dan pa pol. In če se nič ne bo spremenilo, z naše strani ni popolnoma noben problem ali izključeno, da se pridobi tudi vse ostale športnike. Zdaj se pogovarjamo konkretno o Zakonu o športu, ampak tukaj je nemalo problemov, ki jih država sproti sama ustvarila zoper tiste, ki naj bi se borili za Slovenijo in jo predstavljali kot je minister povedal. Mene res žalosti, ker smo v tem procesu v zadnjih štirih letih pripravili rešitve, ki bi jih ta Vlada lahko implementirala, pa jih žal ni. Žal jih ni. Še celo več, da vam samo razložim obseg problema. Ko smo imeli znotraj te delovne skupine za izboljšanje sistemskega položaja športnikov, so prihajale grožnje športnikom, najbolj priznani, najbolj izpostavljeni športnikom - v tem trenutku trenerjem nacionalnih selekcij -, da se sej ne smejo udeležiti, ker so lahko določene posledice. Jaz govorim tukaj kot poklicni športnik, ki je v času svoje kariere zaključil v rednem roku pravno fakulteto, bil štipendist Državnega zbora, delal celo tri leta v Državnem zboru, potem ko sem se odločil, da pač svojo srečo poskušam tudi v tujini kot profesionalni nogometaš. In me žalosti, da žal ta vlada uporablja metode, metode, kot jih je verjetno uporabljal komunizem v preteklosti češ, če imaš problem ustanoviti delovno skupino in problem bo izginil. Žal moram to povedati, res me žalosti, da se ne pristopi k problemu obstoja slovenskega poklicnega športa celovito. V razgovorih, pred stavko, smo mi opravili razgovore z vsemi direktorji kluba prvi slovenski nogometni ligi, z izjemo Olimpija, zoper katero imamo dve ovadbi na pristojnem tožilstvu, in vsi so se strinjali, da so žal potrebni taki radikalni ukrepi, da se določene stvari spreminjajo. Zdaj, kaj se lahko spreminja v tako kratkem času pred volitvami? Ne vem, ampak definitivno smo pripravljeni pristopiti konstruktivno, tudi z neko zavezo po volitvah, ne vem, pač in s to vlado, če se še da sprejeti določene ukrepe, da pač preprečimo katastrofo, ki se pa nezadržno bližajo s to reformo? Davčne zakonodaje za espeje, kjer se posamezniku espeju prepoveduje ustanovitev novega espeja kot normiranca za naslednjih pet let, je Vlada dejansko uničila in ukinila profesionalni šport v Sloveniji. Hvala.