Govor

Nataša Musar Mišeljić
30. redna seja
20. 1. 2026

): Hvala še enkrat za besedo. Enako kot revizija Zpiza je tudi revizija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvezna letna revizija. Računsko sodišče jo je izvedlo, izdalo dokončno revizijsko poročilo 16. decembra lansko leto. Podobno kot že nekaj let in podobno kot Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje lahko o računovodskih izkazih izreklo pozitivno mnenje, medtem ko je o pravilnosti poslovanja zavoda izreklo mnenje s pridržkom. Zavod je sicer v letu 2024 upravljal s sredstvi v vrednosti okrog 950 milijonov evrov. Ustvaril je za 5 milijard 334 milijonov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot leto poprej, največ na račun tega, da je s 1. 1. 2024 zavod seveda začel pobirati obvezni zdravstveni prispevek, ki so ga prej pobirale komercialne zavarovalnice. Ustvaril je tudi za 20 odstotkov več odhodkov kot leto poprej v znesku 5 milijard 254 milijonov. Odhodki so v praktično v celoti to povečanje je šlo na račun povečanja transfernih odhodkov izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Tudi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravzaprav že kar nekaj let ugotavljamo podobne nepravilnosti na področju izvajanja njegove temeljne dejavnosti, to je izplačevanja za zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer tudi v letu 2024 Zavod ni v celoti upošteval meril iz vladne uredbe. Namreč, za leto 2024 ni bil dosežen splošni dogovor, zato je vlada uredila financiranje zdravstvenih storitev z uredbo. Ker zavod ni v celoti, torej pri letnem obračunu upošteval meril iz uredbe, je nekaterim izvajalcem priznal in seveda posledično tudi plačal več opravljenih storitev, kot so jih ti izvajalci dejansko opravili. In še naprej je posameznikom povračila stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov izplačeval mimo Zakona o upravnem postopku, torej brez da bi o tem odločil za upravno odločbo na podlagi obvestil, pa še to, pravzaprav so izplačila ta obvestila prehitevala. To sta dve, bom rekla, temeljni ugotovitvi, ki sta vplivali na pridržek. Poleg tega smo v nekoliko večjem znesku ugotovili nepravilnosti pri nabavi storitev. Šlo je za slabih pol milijona evrov storitev, pri katerih zavod ni ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju. Nekaj nepravilnosti smo tudi tukaj ugotavljali v zvezi s stroški dela, predvsem enako z izplačili dodatka za delovno dobo pa pri obračunavanju povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter izplačili regresa za letni dopust. Ugotovili pa smo tudi, da je zavod brez podlage v predpisih porabljal sredstva za organizacijo kolegijev direktorjev. To so nekje temeljne ugotovitve s področja pravilnosti. Kot smo se zavezali, smo nadaljevali z, bi rekla, lahko spodbujanjem zavoda k temu, da nekatere kalkulacije cen storitev, ki so takšne že dolga leta in za katera obstaja tveganje, ki ga z revizijami tudi potrjujemo, da že dolga leta ni bilo pregledano pravzaprav in preverjeno, ali so te storitve oziroma način kalkulacije teh storitev, ali je še ustrezen oziroma ali so kalkulativni elementi obračunani v ustrezni vrednosti. Tokrat smo to ugotavljali za storitve akutne bolnišnične psihiatrične obravnave, za katere je v tem letu zavod namenil skorajda 400 milijonov evrov. Verjamemo, sicer zavod je pristopil v zadnjih letih in postopoma, bi rekla, novelira načine, zaračunavanja oziroma obračunavanja storitev, vendar je na tem področju še kar precej dela in nekako na ta način želimo tudi mi to pospešiti. V zvezi s tem smo zavodu tudi podali priporočilo, prav tako smo mu podali priporočilo, ki je vezano na evidentiranje pozneje nastalih stroškov, povezanih z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, pri čemer je to priporočilo pravzaprav nadgradnja zahtevanega popravljalnega ukrepa, ki ga mora zavod izvesti in izkazati do 17. marca letos. Tretje priporočilo pa se je nanašalo na ugotovitve, ki so povezane z izvajanjem nujnih reševalnih prevozov. Tukaj smo zavodu priporočili, da na tem področju okrepi nadzor, čeprav moram povedati, da smo ugotovili, naslednje.

Spremembe načina izvajanja, posledično obračunavanja in tudi evidentiranja, izvajanje nujnih reševalnih prevozov je uvedla Vlada z uredbo v letu 2024. Zavod je odreagiral, je izvajalce opozoril na tveganja, ki so nekako jih zaznali in so bila povezana s tem novim načinom, zlasti pri evidentiranju teh storitev. Je odreagiral tudi na pobudo, ki smo jo prejeli tudi na Računskem sodišču v zvezi s konkretnim zdravstvenim domom, pregledal, ugotovil nepravilnosti. Vendar se je na koncu izkazalo, da za tovrstne nepravilnosti pri izvajanju nujnih reševalnih prevozov zavod nima možnosti, da bi kaznoval izvajalca s tem, da bi zahteval, recimo, sredstva, za katera je ugotovil, da jih je s prikazanim izvajanjem in obračunom storitev izvajalcev od zavoda dobil, da bi jih zahteval nazaj. Zaradi tega v bistvu ugotavljamo, da zavod pravzaprav na tem področju, kjer gre tudi kar nekaj deset milijonov letno, nima pravega orodja za vzpostavitev reda. Zavod je že sam na to opozoril Ministrstvo za zdravje, vendar smo se na podlagi vsega pregledanega tudi na Računskem sodišču odločili, da opozorimo ministrstvo, da je potrebno pregledati. Prvič, če je ta uveljavljeni način izvajanja in obračunavanja nujnih reševalnih prevozov najustreznejši in seveda, če je, še posebej, če je najbolj ustrezno urejen, tudi seveda v tej smeri, da se zagotovi neko orodje bodisi zavodu bodisi Ministrstvu za zdravje, da prepreči nepravilnosti na tem področju. Tako da hvala zaenkrat, če bo imel kdo kakšno vprašanje, pa seveda…