Lep pozdrav.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči, poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Dostopnost v najširšem smislu je ena ključnih odgovornosti države pri zagotavljanju enakih možnosti. Brez dostopnosti ostajajo številne storitve in proizvodi za del prebivalstva zgolj formalno, ne pa tudi dejansko dosegljivi. Zato dostopnost ni zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje socialne pravičnosti, enakosti in vključujoče družbe.

Z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide je Republika Slovenija februarja leta 2023 v svoj pravni red prenesla Direktivo Evropske unije o zahtevah glede dostopnega, o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. Gre za enega ključnih aktov Evropske unije na tem področju. Katerega cilj je zagotoviti enotne pogoje glede dostopnosti ter omogočiti, da so proizvodi in storitve dejansko dostopni invalidom. Direktiva izhaja iz obveznosti držav članic po konvenciji o pravicah invalidov ter je pomemben del uresničevanja evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Dostopnost je temelj za neodvisno življenje, enakopravno sodelovanje v družbi ter polno vključevanje, vključevanje v javno življenje.

Kljub temu, da je bil Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide sprejet, je Evropska komisija zoper Republiko Slovenijo uvedla postopek ugotavljanja kršitve prava Evropske unije, saj je pri pregledu sprejetega zakona ugotovila nekatere vsebinske pomanjkljivosti. S tem predlogom sprememb zakona tako odpravljamo ugotovljena neskladja in zagotavljamo popoln ter pravno ustrezen prenos direktive. Za pripravo predloga novele je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za javno upravo ter Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sodelovanje je potekalo konstruktivno ter je omogočilo usklajene rešitve, ki upoštevajo tudi različne vidike izvajanja zakona v praksi. Danes so tu z mano tudi predstavnice MGTŠ in MDP; če boste poslanci imeli kakšna konkretna vprašanja iz vidika njihove pristojnosti.

Predlagana novela zakona ne pomeni novega konceptualnega obrata, temveč je ciljno usmerjena v dopolnitev obstoječega zakona, katere glavni namen je zagotoviti skladnost z evropskim pravnim redom, pravno jasnost za zavezance ter učinkovito uresničevanje pravice do dostopnosti v praksi.

Dovolite mi, da na kratko predstavim poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela. Prvič, predlog zakona razširja področje uporabe zakona tudi na storitev železniškega potniškega prevoza. Pri tem je pomembno jasno poudariti, da zakon tako na področju železniškega kot tudi drugih oblik potniškega prevoza, ne ureja celotne storitve, niti ne ureja direktiva, temveč dostopnost natančno določenih elementov. In sicer spletišča ponudnikov storitev za uporabo mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, elektronske vozovnice in postopki njihove izdaje, informacije o prevoznih storitvah, vključno s potovalnimi informacijami v realnem času, ter interaktivne samopostrežne terminale. Poleg tega se določajo dodatni pogoji glede dostopnosti storitev železniškega prometa, potniškega prevoza, ki se nanašajo predvsem na enakovredno obravnavo potnikov, pravico do pomoči ter jasna pravila nediskriminacije.

Drugič, predlog zakona ureja odgovarjanje na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili 112, številke policije 113 in enotne evropske telefonske številke. za prijavo pogrešanih otrok 11600. Določa se, da mora center za obveščanje odgovarjati na komunikacijo v sili z enakim komunikacijskim sredstvom, kot je bil klic sprejet.

Tretjič, predlog zakona izrecno določa, da se pogoji glede dostopnosti po zakonu, da se morajo uporabljati tudi v postopkih oddaje javnih naročil.

Četrtič, dopolnjujejo se zahteve glede dostopnosti storitev e-trgovine, in sicer tako, da morajo biti ključni koraki spletnega nakupa od informacij o dostopnosti do identifikacije, plačil in varnostnih postopkov. Zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi tudi za invalide.

Petič, razširja se krog upravičencev za izvrševanje pravice do dostopnosti. Potrošnikom se izrecno omogoča začetek postopkov pred pristojnimi organi zaradi neizpolnjevanja zahtev dostopnosti do proizvodov in storitev. Poleg tega se uvaja možnost, da lahko v postopkih nastopajo tudi javni organi ter združenja, organizacije in drugi pravni subjekti, ki izkazujejo pravni interes ter delujejo v podporo pritožniku. S tem se krepita pravno varstvo potrošnikov in učinkovito uveljavljanje pravic na področju dostopnosti.

Na novo se določajo tudi pristojnosti nadzornih organov, zlasti na področju storitev železniškega potniškega prevoza, s ciljem zagotoviti učinkovito izvajanje in nadzor nad zahtevami dostopnosti v praksi. Nazadnje Predlog zakona o prehodnih in končnih določbah določa prehodno obdobje za interaktivne samopostrežne terminale. Ureja se tudi dokončanje postopkov v javnih naročilih, začetih pred začetkom uporabe zakona. Naročniki lahko postopke, ki so v teku, končajo po dosedanji ureditvi, pri čemer lahko, če to dopušča faza postopka, zahteve dostopnosti vključijo tudi v že začete postopke, če rok za oddajo ponudb še ni potekel. V zvezi z navedenimi spremembami država prevzema aktivno vlogo pri zagotavljanju dostopnosti do proizvodov in storitev ter jasno sporoča, da dostopnost ni prepuščena posamezniku, temveč je javni interes in odgovornost skupnosti.

Predlagana novela je nujna za zagotovitev skladnosti s pravnim redom Evropske unije, hkrati pa pomemben korak k bolj pravični, solidarni in vključujoči družbi, v kateri imajo vsi ljudje možnost enakovrednega dostopa do storitev in proizvodov. Zato pa vas vabim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.