Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 64. redni seji, 29. januarja letos in se pri tem seznanila s stališči Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za javno upravo in Sveta za invalide Republike Slovenije ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Njihova stališča smo zapisali v naše mnenje in jih ne bi posebej izpostavljal. Kar se tiče dela naše komisije, pa ocenjujemo, da predlagane zakonske rešitve predstavljajo pomembno nadgradnjo obstoječih pravnih podlag za izboljšanje dostopnosti proizvodov in storitev za invalide. Hkrati pa poudarjamo, da bodo dejanski učinki doseženi le, če bodo zakonska določila tudi dosledno uresničene v praksi. Izkušnje z izvajanjem zakona o izenačevanju možnosti invalidov namreč kažejo, da številne zakonske zaveze tudi po izteku predpisanih rokov ostajajo neizpolnjene. Tako kot Svet za invalide Republike Slovenije je komisija posebej opozorila na problematiko dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega potniškega prometa, ki kljub izteku zakonskega roka leta 2020 še vedno ni ustrezno zagotovljen in nimamo niti ene avtobusne povezave v Sloveniji, ki bi bila dostopna za gibalno ovirane osebe. Ob tem izpostavlja, da so prilagoditve izvedljive, kar dokazujejo primeri dostopnih turističnih avtobusov v zasebni lasti, ter ponovno poziva k dopolnitvi javnih razpisov za podelitev koncesij z obveznostjo postopnega zagotavljanja dostopnega voznega parka. Komisija ugotavlja, da njeni predlogi na tem področju doslej niso bili upoštevani, zato ponovno pozivam Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, naj se ob prvi naslednji priložnosti aktivneje vključi v sistemsko reševanje dostopnosti javnega avtobusnega prevoza in ne zgolj z nadomestnimi rešitvami. Kot pozitivno komisija ocenjuje zagotovila o dobrem medsebojnem sodelovanju, kot pozitiven ocenjujem tudi odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na naša opozorila, da je področje dostopnosti javnega prevoza nujno potrebno urediti in dano zavezo, da bodo lahko napori vloženi tako v zagotovitev dostopa do tega avtobusnega kot tudi železniškega potniškega prometa. Komisija opozarja tudi na prehodne določbe 17. člena predloga zakona glede interaktivnih samopostrežnih terminalov ter predlaga razmislek o skrajšanju prehodnega obdobja - sedaj je omenjeno 20 let -, predolgi roki namreč po izkušnjah iz prakse spodbujajo odlašanje z izvajanjem zakonske obveznosti. Ob tem izpostavljamo pomen odločitve Državnega zbora, da v postopku obravnave sprememb zakona o izenačevanju možnosti invalidov ni podprl zamika izvajanja kazenskih določb in meni, da bi enako stroge pristope veljalo uveljavljati tudi pri zagotavljanju dostopnosti prevoza in storitev.

Za konec še informacija, da je komisija soglasno predlog zakona podprla. Hvala za vašo pozornost.