Govor

Primož Jeralič
55. nujna seja
2. 2. 2026

Ja, lep pozdrav vsem skupaj.

Torej direktiva, znana tudi kot evropski akt o dostopnosti, prinaša pomembne spremembe na področju dostopnosti proizvodov, storitev z namenom izboljšanja enakopravnega vključevanja invalidov in starejših ter olajšati delovanje notranjega trga Evropske unije. Harmonizacija zahtev glede dostopnosti odstranjevanja ovir na notranjem trgu, zagotovitev dostopnih informacij, vključevanje širših uporabnikov so glavne vsebine nove direktive, katere namen in učinek sta zavezovanje držav članic, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo, in doseči bolj enakopraven in samostojen dostop invalidov do osnovnih izdelkov in storitev ter s tem povečati njihovo vključitev v družbo in enake možnosti pri uporabi digitalnih in fizičnih storitev. Predlog zakona nenazadnje vzpostavlja med drugim pravno podlago za sprejem pravilnika, ki bo podrobneje določil merila funkcionalne učinkovitosti dostopnosti proizvodov in storitev za invalide določa pristojnostni nadzorni organ. Hkrati določa obdobje 20 let za samopostrežne terminale, ki so bili zakonito v uporabi pred 28. junijem. Pa vendar pri NSIOS hkrati izražamo pričakovanje, da bo tako pripravljen predlog pripomogel k bolj učinkovitemu in hitrejšemu odpravljanju anomalij in nedostopnosti v naravi. Invalidi ne želimo, da se ponovi scenarij obdobja 15 let za ureditev dostopnosti objektov v javni rabi, ko se tudi po preteku obdobja še vedno išče izgovore za neurejeno stanje. Nenazadnje Republika Slovenija k ureditvi dostopnosti zavezuje tudi mednarodna konvencija o pravicah invalidov kot tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki temelji na mednarodni konvenciji o pravicah invalidov. Namreč, ravno urejena dostopnost za invalide pomeni, da imamo vsi ljudje, ne glede na telesne, senzorne in druge omejitve, enake možnosti za samostojno in varno vključevanje v vsakdanje življenje. Mogoč dostop do izobraževanja, dela, javnih storitev in družbenega dogajanja, s čimer se spodbuja enakopravnost, dostojanstvo, socialno vključevanje. Hkrati koristi tudi širši družbi, saj ustvarja bolj vključujoče, prijazno in funkcionalno okolje za vse. Hvala.