Hvala lepa, predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Naj začnem z dobro novico tega vikenda. Čez vikend je bonitetna agencija Fitch ponovno dvignila bonitetno oceno Republike Slovenije, in to iz A na A+.

Zakaj je to pomembno? Pomembno je zaradi tega, ker bonitetne ocene, ki v mandatu te vlade ves čas rastejo in imajo tudi stabilne obete, povedo več o stanju naših javnih financ kot karkoli drugega. Te ocene ne temeljijo na politični pripadnosti stranki ali ideologiji, te ocene ne temeljijo na medijski všečnosti za slovensko javnost, ampak temeljijo na realnih podatkih, ki jih je v resnici napovedala že predsednica Evropske centralne banke ob svojem obisku v Sloveniji in ki se danes kažejo tudi kot konkreten rezultat.

Na čem temeljijo te ocene? Te ocene temeljijo na tem, da tuje bonitetne agencije ocenjujejo, da ima Slovenija vzdržno javnofinančno politiko, da ima delujoče gospodarstvo z rekordno nizko brezposelnostjo in da je Slovenija v mandatu te vlade resno zakorakala na pot strukturnih sprememb. Strukturnih sprememb, ki ne izboljšujejo samo stanja javnih financ v tem mandatu, ampak predvsem bistveno izboljšujejo stanje javnih financ v bodoče.

Ta vlada je posegla na področja, ki mogoče ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, dajejo pa vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri. In to je tisto, na čemer temeljijo te odlične ocene, ki jih dobivamo iz tujine.

Samo za primerjavo, ocena A+ pomeni, da postavi Slovenijo na nivo Francije in Belgije pri stroških zadolževanja. In tudi zato, so stroški zadolževanja, ki jih vsako leto damo iz proračuna, lahko ustrezno nižji.

Drugi parameter, ki se mi zdi pomemben pri javnoproračunski debati je pa naslednji, kako se to pozna v proračunu, kako proračun za prihodnji dve leti, leto 2026 in 2027, sledi tej isti dolgoročni vzdržnosti in kje se to vidi. Vsa leta do zdaj v mandatu te vlade in tudi v proračunih 2026 in 2027 slovenska vlada sledi temeljnemu fiskalnemu pravilu; to je, da naš primanjkljaj v nobenem letu ne presega 3 %. To je bistveno manj, tako realizacija kot tudi projekcije za naprej, kot je povprečje držav članic Evropske unije. Po primanjkljaju smo bistveno boljši od povprečja, ves čas. Zato smo tudi dobili soglasje Evropske komisije brez pridržka na naše projekcije bodočih proračunskih tokov.

In drugo, v vsem tem obdobju celotnega mandata je uspelo zmanjševati javni dolg v odstotku BDP. Po domače, javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rasel je počasneje od gospodarske rasti, primanjkljaj je bil manjši od realne gospodarske rasti. Zato smo uspeli javni dolg vsako leto zniževati in danes je približno 15 odstotnih točk nižji od povprečja EU. Povprečje EU je nekje nad 80 %, naš v lanskem letu je bil nekje pod 67 %. Ko smo prevzeli to vlado, je bil seveda bistveno višji in je bil v bližini 80 %. Ampak poanta ni v tem, kaj smo prevzeli, poanta je, kaj smo naredili. In poanta je, kaj nam priznavajo najuglednejše tuje inštitucije glede tega, kar počnemo. In jaz mislim, da je prav, da včasih glede tega tudi sami o tem spregovorimo naglas.

Kar se tiče proračunskih prioritet, cel mandat ostajamo zvesti temu, kar napovedujemo tudi za naslednji: štirje stebri, na katerih gradimo od začetka mandata in bomo gradili tudi v naslednjem.

Prvi steber je socialna država po meri Slovenk in Slovencev. Jaz trdno verjamem, da je socialna država samo tista država, ki krepi javno dobro. Nihče me ne more prepričati in vsi podatki, tudi v Sloveniji, kažejo, da takrat, ko skrb za javno dobro prepustimo zasebnemu interesu, pač ima druge cilje in ne javno blaginjo. In krepitev javnega dobra v socialni državi je prva prioriteta tudi proračunov za leto 2026 in 2027. Govorim konkretno o krepitvi javnega zdravstva. Govorim o implementaciji, končno, sistema dolgotrajne oskrbe. Govorim o prevzemanju obveznosti do upokojenk in upokojencev, vključno z zimskim dodatkom ali božičnico za upokojence, ki je tudi vkalkulirana. Govorim o tem, da bomo na področju sociale ves čas zagovarjali, da je na državi, da zagotovi sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale.

Druga prioriteta je znanje. Od prvega dne poudarjamo potrebo po vlaganju v znanje, v inovacije. V tem mandatu smo podvojili sredstva in tudi sedanji proračun z enakim trendom povečuje sredstva v kreiranje znanja. Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu. Želimo ostati odprta družba, odprta ekonomija. Edina prednost, ki jo imamo pred ostalimi narodi, je naše znanje. Zato smo tako povečali vlaganja in zato nadaljujemo s povečevanjem vlaganj tudi v letih 2026 in 2027.

Med drugim, ker je bila o tem večkrat razprava v Državnem zboru, ja, tudi investicija, ki že teče, v superračunalnik in tovarno umetne inteligence in podatkovni center je v proračunu v celoti zajeta, tako evropski del kot tudi nacionalni del, ker bo znotraj teh dveh proračunov tudi zaključena ta investicija.

Če želimo, da se znanje prelije v gospodarstvo, ni dovolj samo, da spodbujamo inovacije, poskrbeti moramo še za dve, najmanj dve prvini. In prva je zagotovo spodbujanje novih investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Če kaj, je za to vlado značilno to, da to počnemo od prvega dne mandata, in bomo še pred zaključkom mandata tudi videli konkretne prve rezultate. Znotraj enega mandata bomo imeli tako pritegnitev tujih investicij kot tudi zagon proizvodnje in konkretne izdelke na svetovnem trgu. Vse v enem mandatu, ker verjamemo, da je konkurenčno gospodarstvo tisto, ki temelji na znanju in na visoki dodani vrednosti.

Tega ne verjamemo samo mi, to verjamejo tudi tuji investitorji, med drugim najbolj prednjači, ker sem imel spet to priložnost, Švica. Ob vsaki priložnosti, ko se srečam z njihovimi predstavniki vlade, države, se pogovarjamo o tem, kako je Sloveniji uspelo, da je postala tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Švice. Tretja od vseh na svetu. Uspelo nam je izključno zaradi slovenskega znanja in okolja, ki je pomagalo, da je pritegnil švicarski kapital, da je tu v Sloveniji našel svojo priložnost za prihodnje projekte. In delovanje vlade je eden od treh kriterijev, po katerem so ocenjevali, kje bodo izvajali svojo prihodnost. In tudi zaradi delovanja te vlade so se odločili, da bodo svojo prihodnost gradili v Sloveniji. Pa ne samo oni, še marsikatero drugo podjetje in drugi vlagatelj.

Na četrtem mestu odpornost, varnost, obramba. Žal ne živimo v svetu, ki bi nas navdajal z občutkom varnosti ali miru, pa si kljub temu za tak svet neumorno, na vse načine prizadevamo v svoji zunanji politiki, prizadevamo si tako na področju Bližnjega vzhoda, prizadevamo si v Ukrajini, prizadevamo si drugod po svetu. Naše delovanje v Varnostnem svetu je odraz tega. Ne glede na to ostajamo trdni in zanesljivi zavezniki v zvezi Nato in zato se obrambni izdatki s približno 0,2 % letno povečujejo tudi pri nas. 0,2 %, da ne bo nesporazuma. Zelo jasno je razvidno, da ne stavimo naše varnosti samo na obrambnih izdatkih, ravno obratno, verjamemo, da bomo varni kot družba takrat, ko bomo poleg obrambe vlagali tudi v varnost in predvsem v odpornost.

Odpornost pomeni odziv, našo sposobnost odzivati se tudi na naravne katastrofe, če do njih pride, in odzivati se tudi na naravne katastrofe v naši soseščini in jim pomagati takrat, ko do tega pride. Žal nas narava ves čas in tudi čez vikend nas je ponovno opozarjala, da nesreča nikoli ne počiva takrat, ko človek na to ni pripravljen. In sredstva za odpornost bodo naraščala hitreje kot kje drugje.

Eden od takih elementov je tudi sklad za popoplavno obnovo. Na to temo je dosti takih in drugačnih informacij, nekatere ni nujno, da so najbolj resnične, pa vendar naj ponovim, odzvali smo se hitro in odločno, nismo naslovili samo potreb prebivalcev, ki so izgubili svoje domove, nismo naslovili samo potreb po urejanju vodotokov, ki so bili zanemarjeni dolga desetletja, na prvo mesto smo dali potrebe gospodarstva. In jaz sem neizmerno vesel, da bom jutri lahko obiskal nekatere od teh gospodarskih subjektov, ki bodo sami spregovorili o resnici popoplavne obnove brez nepotrebnih vmesnikov in brez politizacije vprašanja, ali je vlada uspešno in hitro priskočila na pomoč gospodarstvu po poplavah. Naj oni spregovorijo o tem.

In tako kot smo pri popoplavni obnovi zastavili sistem, ki je javnofinančno vzdržen na dolgi rok, na enak način postopamo tudi drugje. Zato ker verjamemo, da je lahko uspešna na dolgi rok le tista družba, ki uspe uravnovesiti na eni strani ukrepe za varnost, konkurenčnost in pa socialno blaginjo ljudi. In samo s takim ravnotežjem lahko Slovenija ostane tam, kjer je kraj, v katerem živijo zadovoljni ljudje, v katerem živijo predani ljudje in ljudje, ki tukaj vidijo tudi svojo prihodnost.

Hvala lepa.