Ja, hvala za besedo.

Ker sem bil neposredno izzvan, se bom v enih delih tudi odzval, pa bom začel s tem. Nimam nobene težave s konstruktivno kritiko, nimam nobene težave z dialogom, pa s komentarji na delo, ki ga delamo, se tudi sam zavedam omejitev in stvari, ki jih je še potrebno narediti. Težave imam z v bistvu nekim licemernim odnosom do naše politike, pa do preteklih politik, pa tudi politikantstvom, ki se dela pač na stanovanjski politiki. In ni lepšega pokazatelja tega, kot je bil, kakršnega smo danes slišali pri odnosu do javnih najemnih stanovanj. Takrat, ko opozicijskim strankam koristi kritizirati javna najemna stanovanja to počnejo takrat, ko jim koristi se hvaliti z njimi to počnejo in to kaže tudi na celoten odnos do tega fonda. Uporabljajo ga takrat, ko jim je uporaben, ne vidijo ga kot pač neko temeljno politiko, na kateri bi delali, pa na čem bi se sistematično delalo. Tako da to je pač en pokazatelj, ki tudi kaže na druge stvari, ki so bile omenjene in se bom zdaj tudi vzdržal, ne bom se dotikal vseh vsega, kar je bilo omenjeno, ker je bila marsikatera tema odprta, ampak samo tiste, ki so ali neposredno vezane na predlog zakona oziroma na zakon osnovni, ki ga imamo in na politike, ki so vezane na to, se pravi, v glavnini vezane na javna najemna stanovanja. Ta ista, ta ista v bistvu, recimo ji licemeren odnos do vsega skupaj, je tudi glede nacionalnega stanovanjskega programa. Res se mi ne zdi neprimerno, da mi nekdo, ki je bil v dveh vladah, pri eni tudi dejansko minister odgovoren za to področje. Med letom 2009 in 2015 deloval v času, ko ni bilo nacionalnega stanovanjskega programa, danes smo v času, ko je še veljaven nacionalni stanovanjski program in se strinjam pač, da bi bilo fajn, da bi imeli tudi že dokončno dokončanega prihodnjega mimogrede, ta bo do konca leta tudi dan v javno obravnavo, mi pač res se ne zdi primerno, da v tem dolgem obdobju šestih let, ki sta bili dve vladi, ki jih je vodila opozicijska stranka, v katerem je bil tudi gospod poslanec, minister in pristojen za to področje, takrat ni bilo nacionalnega stanovanjskega programa in kolikor jaz tudi vem, ni bil pripravljen, bili so pripravljeni neki osnutki, ampak pač ni bil pa sprejet. Tako da, to se mi tudi zdi pač zelo neprimerno, je pa, se pa strinjam glede tega, da pa je pač smiselno opozarjati vladajoče, vladajoče koalicije, na podlagi česa delajo, kaj so neke usmeritve, strategije in tako naprej, to se mi zdi pa čisto smiselno, ampak ta del se mi zdi potrebno opozoriti.

Enak licemeren odnos, ki se veže tudi na javna najemna stanovanja, vprašanje dostopnosti in vprašanje dviga najemnin. Leta 2021 pod preteklo v bistvu, vlado je bil tudi sprejet Stanovanjski zakon, ki je tudi dvignil najemnine. Takrat to ni bil, ni bilo postavljeno vprašanj, danes to je. In tisti dvig, ki je bil takrat narejen, se strinjam, da je bil smiseln in sem pa takrat sicer kot predstavnik ali pa bolj aktiven v akademski sferi, sem bil z nekim malo drugačnim pogledom bolj kritičen do tega, danes sem manj, je bil potrebna stvar. Zdi se mi samo težava s tem, da takrat je bilo to okej, danes to ni okej. Ta odnos v bistvu uporabe politikantskega odnosa do politik se mi zdi pač malo sporen. Drži pa, da so se pač najemnine v stanovanjskem zakonu, se bodo dvignile, se bodo prilagodile, je bil pa v bistvu pristop narejen na tak način, da obremeni najemnike čim manj, na način, da se tiste najemnine, ki so izrazito nizke in te obsegajo tudi manj kot 2 evra na kvadratni, lahko si preračunate, za 50 kvadratov veliko stanovanje je to 100 evrov ali še manj, da se bodo te najemnine v bistvu morale prilagoditi, ker drugače bo sistem nevzdržen in to je bilo pač tudi, tudi v preteklosti.

Zdaj pa, tisto, kar je bilo pa konkretnega, če se pa zdaj vežem na konkretne stvari, ki so bile izpostavljene glede učinkov tega zakona in kako so se porabljala sredstva, ki so do zdaj, za katere namene se porablja in kako se bodo tudi v prihodnje. Dokapitalizaciji, prvi dve, ki sta bile narejene v obsegu 25 milijonov evrov, sta v bistvu v celoti porabljeni, deloma sta bili porabljeni za projekte, ki so, ki so bili takrat v gradnji, da so se dofinancirali. Nek tak primer je recimo Podbreznik v Novem mestu ali pa Dolgi most v Ljubljani. Ostali so bili namenjeni za programe sofinanciranja s strani Stanovanjskega sklada. Ti programi so, vsaj tisti program soinvestitorstva za javna najemna stanovanja v celoti porabljen, so investitorstva za oskrbovana stanovanja tudi skoraj v celoti porabljen, sredstva za nakup so pa tudi v glavnini porabljena, če ne bodo, pa pač v prihodnjem, prihodnjem mesecu, ko bodo se še realizirale ponudbe, ki so prišle. Gre pa za nakupe zemljišč in stanovanj, primeri, ki so iz tega ven nastali, je na primer nakup stanovanj v Črni na Koroškem, kjer bo stalo 15 novih javnih najemnih stanovanj. Primer tega je tudi nakup zemljišč, zemljišča v Celju, kjer bo, v kratkem, je postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja, v kratkem pridobljeno gradbeno dovoljenje, upamo in bo tudi nastala gradnja. Največja tranša dokapitalizacije sto milijonov evrov, ki je bila opravljena v letošnjem letu, je omogočila in bo omogočila realizacijo projektov Stanovanjskega sklada. Med drugim tudi prej omenjeno Celje. Govorimo pa tudi o projektih, ki da imajo dolgo zgodovino, dolgo brado, tako kot marsikateri prostorski ali pa nepremičninski projekt, ki ga imamo v Sloveniji, ampak s temi sredstvi se bo omogočala njihova realizacija, to so pa ti največji projekti v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ki trenutno za njih potekajo postopki pridobivanja integralnega, integralnega gradbenega dovoljenja. Kar se tiče pa pač samega zakona in njegovih učinkov. / kašljanje/ Pardon. Se pa kaže predvsem pri prihodnjih projektih, ki se napovedujejo ali se načrtujejo. Trenutno je za tisoč 300 stanovanj v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Nekateri so tisti, ki so že financirani z letošnjo dokapitalizacijo, nekateri so predvideni v obsegu sredstev za prihodnja leta in teh posojil. Bom navedel recimo en tak konkreten primer; že pridobljeno gradbeno dovoljenje ima projekt ljubljanskega sklada na Povšetovi s 300, 360 stanovanji, katerega realizacija brez sredstev teh ugodnih posojil ne bi mogla biti realizirana in bo to nek projekt, ki bo pač se razvil zaradi teh sredstev.

Tako da vi, kar, kar se tiče porabe za prihodnji dve, tri leta, so projekti v glavnini aktivni in vemo približno kaj se bo financiralo. Ključen temelj je pa to, da bodo od danes naprej oziroma od sprejetja, to ste prav rekli, po vsebini se je odločalo že pred tem, na podlagi tega znanega sistema financiranja začeli razvijati nove projekte tudi danes, ker se bo vedelo, da bo do leta 2028, 2029, 2030, 2031 in tako naprej, sredstva na voljo, v kakšnem obsegu, za kakšne, pod kakšnimi pogoji, kar bo pač dajalo akterjem na stanovanjskem področju dovolj motivacije, spodbud in varnosti, da bodo projekte tudi aktivno razvijali, ker do sedaj pač takega spodbudnega, predvidljivega okolja ni bilo.

Toliko na kratko pojasnil.