Gospod predsedujoči, gospe in gospodje, prijazen pozdrav!

Hvala za vabilo.

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica, s tisoč 305 učenci, bilo nas je tudi že več, ampak tako kot povsod v Sloveniji, se število učencev zmanjšuje. Drugače sem pa tukaj tudi po pooblastilu gospe predsednice kot predstavnik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. A resnici na ljubo se vsi, ki smo v slovenskem prostoru vpeti v šolstvo, zavedamo, da s spremembami na področju učbeniške politike pravzaprav odpiramo neko določeno Pandorino skrinjico. Začenjamo neke procese, ki bodo imeli različne vplive, posledice in pa seveda bodo tudi različno odmevali. Zdaj, ena stvar je seveda znotraj vas, to je politična, kjer so pač odločitve takšne kot so, na podlagi določenih dejstev.

Drugo vprašanje je knjigotrško, kajti zavedati se moramo, da ko se dotikamo učbeniške politike s tem povezanih gradiv, posegamo tudi v področje, ki je pri nas izredno razvejano, in to je založništvo. Torej, do sedaj smo ravnatelji ugotavljali, da je bil ta razmah zelo velik. Bodimo iskreni, v slovenskem prostoru imamo izredno veliko zelo kvalitetnih gradiv, tukaj je treba to jasno povedati, vendar je pa teh gradiv zelo veliko, različne so z različno, bom rekel, zahtevnostjo, pristopi in zato smo ravnateljice in ravnatelji mnenja, da tukaj na tem področju je potrebno urediti nekatere stvari in da je potrebna določena regulativa. Pri tem mislimo predvsem na strokovno regulativo, ki se ne veže na posamezne naslove posameznih gradiv ali na posamezne založbe, ampak gre predvsem za to, da po določenem postopku, ki mora biti jasno določen, ki je opredeljen in pri katerem se tudi ve, v kakšnem času naj bi se speljal, se določena gradiva, ki bodo pač namenjena uporabi, tudi preverijo, pregledajo in potrdijo. Kot ste že slišali, gospoda Školča, pri katerem smo se zadnjič veliko tudi ustavljali, to je bila nekoč že praksa, ki je v zadnjih letih ni več torej sedaj se potrjujejo samo učbeniki. Ampak vedeti morate, da v šolah se uporabljajo delovni zvezki, atlasi, berila in še marsikaj drugega in smiselno je, da to pride skozi strokovni pregled.

Druga stvar, ki je tukaj, je vprašanje kataloga ali če rečemo priporočilnega seznama, torej kako bo ta priporočilni seznam gradiv pripravljen. Predstavljamo si, da bo to narejeno preko strokovnih institucij, kot je Zavod za šolstvo, preko predmetnih skupin in ravnatelji in ravnateljice bi si želeli, da bi bil k temu postopku povabljen mogoče malo širši zbor. Ali so to tudi pedagogi, učitelji, to je seveda drugo vprašanje. Kajti, od priporočilnega seznama zna biti v nadaljevanju marsikaj odvisno. Ne pričakujemo naslovov, pričakujemo izhodišča, če dam samo konkreten primer. Nekateri s področja matematike pač priporočajo, da se v prvi triadi uporablja kot gradivo delovni učbenik za matematiko, in mislijo, da je to nujno potrebno. Sam kot slovenist bi seveda rekel, da si poučevanja slovenščine ne znam predstavljati brez berila recimo. Neka moja kolegica pa je rekla, da nujno potrebujemo tudi delovni zvezek in potem se nekje ustavimo. Ne vemo kje, kajti tukaj je seveda stvar strokovne debate, utemeljenosti, kako se bo ta seznam pripravil. Tretje vprašanje, ki se s tem odpira, je, ali bodo učitelji znotraj svojega učiteljskega poklica še vedno avtonomni? Po 34-letih dela v šolstvu lahko rečem, da mi te avtonomije brez zamere, ne more vzeti nihče. Zaradi tega, ker si je nisem dovolil na začetku svoje kariere in si je tudi zdaj ne bi. Kaj to pomeni? Imaš na voljo gradiva, ki jih izbiraš, imaš na voljo gradiva, ki jih pač ne uporabiš. Edina težava, ki je tukaj, učitelji ne bomo mogli poseči na tisto področje, kjer bodo starši morali kupovati neka gradiva, če so nekatera brezplačna. Tukaj se zna ta sistem malo zalomiti. Kot pedagog bi pa rekel takole: ob začetku svoje kariere gradiv za slovenski jezik na področju književnosti ni bilo. Silva Trdina 2 in to je bilo vse, kar pomeni, da smo se učitelji znašli in si pripravljali določeno gradivo. Najboljše je pa seveda pouk preko prakse sproten, ustvarjalen pa ne bi tukaj nadaljeval. Torej, ali želim, da se avtonomija učiteljev spoštuje, se ceni, se upošteva, vendar se pa veže to tudi na neko spretnost, odgovornost, samozavest učiteljskega poklica. Jaz sem na ta poklic še vedno izredno ponosen. Nisem pa za komodnost znotraj našega poklica. Kajti, bodimo iskreni, jaz ne želim od založbe prejeti delovnega zvezka, učbenika in narejenih priprav, ker bom jutri lahko vstopil v razred. Spoštujem sebe in spoštujem svoje znanje in imam pač razred. Torej, tukaj je ta avtonomija zelo širok, odprt prostor, o katerem bi bilo treba še presojati. Zagovarjam pa sposobnost korektnih, kvalitetnih in predanih učiteljev, ki jih boste pa morali tudi drugače tudi v tem zboru pogledati, razmisliti o njihovem statusu, ampak to je pa debata drugih komisij, zato bom tukaj naredil piko.

Naslednje, četrto vprašanje so pa pravzaprav starši. Bodimo iskreni prva triada se sedaj sofinancira s strani države. Učitelji so že sedaj prvi triadi avtonomni. To pomeni, da strokovni aktivi se odločajo o tem, ali bodo imeli v prvem, drugem in tretjem razredu delovna gradiva ali ne. Praksa je pokazala, da se nekatere šole odločajo, da ne, druge da, ene kombinirajo. Tukaj bom svoje osebno mnenje spustil. Zagovarjam bralno pismenost, poučevanje, pisanje, računanje. Ne pa praznih listov, kjer obkrožujemo pa nekaj dopolnjujemo, ampak to je ta možnost. In seveda, če je možnost, potem verjemite, da jo pač ljudje izkoristijo, je pa na drugi strani potem toliko manj sredstev za določene druge stvari, ker gre pač iz učbeniškega sklada. Tako da verjamem, da če bo priporočljiv bo gradivo, potem pričakujejo ljudje in to vem, da tudi posamezne alternativne ali pa civilne družbe, sofinanciranje države. Zdaj, kje se bo to končalo, kako se bo končalo, seveda drugo vprašanje? Sem pa tudi jaz zagovornik enakopravnosti otrok znotraj slovenskega šolskega prostora, kajti razlike med šolami so. In odkrito naša šola ni najcenejša pri delovnih zvezkih, gradivih, ker je tukaj avtonomija učiteljskih aktivov in niti ravnatelj ne more tega reči ne pa bi si želel, da bi bilo včasih manj. So šole, ki imajo tega veliko manj, razmerje ena proti šest znotraj slovenskega prostora nam ni v ponos in ne v korist. Torej, vsak otrok bi moral imeti možnost do določenih gradiv, ki so na voljo glede na slovenski šolski prostor, če govorimo o brezplačni osnovni šoli.

Naslednja stvar, ki je, učni načrti se posodabljajo, se spreminjajo. Res je, da sedaj imamo neko prehodno obdobje, ampak dejstvo je, da je to tudi ena taka posebna priložnost, da se z uvedbo, posodobitvijo novih učnih načrtov, sedaj res samo treh razredov zelo intenzivno takoj v bližnji prihodnosti, pojavlja tudi priložnost, da se tudi učbeniška politika prevetri, razmisli in se te stvari postavijo na neke nove temelje, kajti ravnatelji smo tudi za to, da se pač znotraj slovenskega šolskega prostora dobijo kvalitetna gradiva, vse življenjsko uporabna gradiva, da je pristop do tega različen, učiteljevo avtonomijo spoštujemo, vendar bi si pa želeli tudi to, da to ni stvar nekega popularizma, pocenitve, da ohranjamo kakovost slovenskega šolstva, ker zaenkrat jo še držimo nad vodo. Ni pa smiselno, da recimo po sedanji ureditvi starši lahko odločajo o ceni učbeniških gradiv na svetih staršev do 15. maja. Na nek način pa ne morejo odločati, kar je logično, o vsebini teh gradiv. In seveda se šola, potem znajde v nekem čudnem kolesju, svet staršev ne potrdi cene, o vsebini ne more razpravljati. Hipotetično, kaj se bo zgodilo 1. septembra na takšni šoli? To so stvari, ki so bolj za prihodnost in o katerih je treba tudi razmišljati.

Za zaključek. Hvala za povabilo. Hvala, ker smo lahko povedali tudi svoje mnenje. Zveza, torej združenje ravnateljev pričakuje, da bomo povabljeni tudi v nadaljevanju v pogovore na ministrstvu in ustrezne ustanove. Vendar bom odkrito povedal: želimo, da se naš glas sliši, da se pogovarjamo, usklajujemo in da ni to potem tisti segment, ko rečemo, v javnosti je bila široka razprava, pri kateri so sodelovali vsi. Sodelovanje eno, slišanje drugo, vplivanje tretje, odločitev pa na srečo ravnatelji v tem trenutku ne sprejemamo. Se bomo še naprej trudili, da ne glede na vse, kar se bo dogajalo, bodo naši učenci dobivali kvalitetno in kakovostno znanje z enim delovnim zvezkom ali s tremi. Za zadnje opozorilo pa nikakor, pa ne brez učiteljev, nikakor pa ne brez učiteljev in nikakor ne brez ravnateljev. To, kar se danes piše o meni, je sicer na Facebooku, provokacija našega gospoda župana, ampak velikokrat so pa podobna razmišljanja popolnoma realna. Tako da hvala za podporo, hvala za razumevanje in prosim razmislite, kaj je v korist otrok. To je pa izhodišče.