Hvala lepa. Torej, Svet za konkurenčnost bo obravnaval nekaj pomembnih vsebin. Najprej, ministri se bodo seznanili z letnim preglednim poročilom o poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju. Gre za prizadevanje za to, da evropskemu gospodarstvu zagotovimo potrebne poenostavitve pri poslovanju. Potekala bo razprava o odpravi ovir na notranjem trgu, posebej o izzivih pri e-trgovanju, saj preko spletnih portalov prihaja v Evropo vrsta neskladnih proizvodov, ki vstopajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, s tem pa je povezan težko obvladljiv nadzor nad tem, predvsem z vidika skladnosti varnosti in varovanja potrošniških pravic. Prav tako je predvideno delovno kosilo za temo o odklepanju potenciala za naložbe za nove inovativne industrije.

Pod točko razno se bo svet seznanil z napredkom pri pogajanjih o evropskem skladu za konkurenčnost, o akcijskem načrtu za enotni trg, prav tako pa poročilu o majhnih in srednje velikih podjetjih. Prav tako bo v vseh formatih obravnaval program prihodnjega ciprskega predsedstva in pregled stanja aktualnih zakonodajnih predlogov.

Drugi dan ob formatu, ki poteka na temo raziskav, bo svet govoril tudi o vsebinah na področju vesolja, predvsem o aktu EU o vesolju. Prav tako pa se bo pod točko razno seznanil z, v prejšnjem tednu potekajoči ministrski konferenci Evropske vesoljske agencije in informacij Komisije o dialogu na področju vesolja.

Zdaj, nekaj več besed bi porabil pri poenostavitvah. Kot veste, se je Evropska komisija zavezala k poenostavitvah in zmanjšanju administrativnih bremen za gospodarstvo, in sicer za 25 odstotkov, za mikro, majhna in srednje velika podjetja za 35 odstotkov letno. Pregledno poročilo je namenjeno temu, da komisija se po tem, ko je predstavila sedem omnibus svežnjev na letni ravni, poroča o napredku. Poročilo je sicer pripravil komisar Dobrovskis.

Kar se tiče ovir na notranjem trgu: Evropska komisija je v strategiji za enotni trg predvidela deset najbolj perečih ovir, tako imenovanih terrible ten, od zapletene zakonodaje, neenotnega prenašanja v nacionalne pravne rede, dolgotrajnih postopkih ustanavljanja podjetij v čezmejnem prostoru, birokratske ovire in na dolgi rok je pri priznavanju poklicnih kvalifikacij razdrobljena pravila na področju embalaže, označevanja in ravnanja z odpadki, prav tako restriktivne in raznolike nacionalne regulacije storitev, pri napotovanju delavcev pa tudi zastarela pravila za proizvode ter teritorialne dobavne omejitve, ki drobijo enotni trg in škodijo potrošnikom. Posebej problematično, kot je znano in tudi ta odbor je o tem večkrat razpravljal, ostaja področje storitev in v tem pogledu Slovenija podpira osredotočenost na odpravo administrativnih ovir, dosledno uporabo načela najprej pomisli na male, posebej pa opozarjamo na neizkoriščen potencial na področju storitev, zato podpiramo nadaljnje aktivnosti, ki so začrtane v akcijskem načrtu za storitve.

Kar se tiče e-trgovine, se Slovenija te problematike zaveda, zato je potrebno še naprej krepiti sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi za nadzor trga in carinskimi organi, prav tako pa je potrebno razširiti uporabo informacijskega komunikacijskega sistema ICSMS in spletnih pajkov za učinkovito izvrševanje obstoječih predpisov in hkrati spodbujati naše suverene digitalne rešitve. Kar se tiče odklepanja potenciala za naložbe. Pred kratkim v oktobru je bila predstavljena Kobenhavska zaveza, ki združuje 28 največjih evropskih podjetij. Skupaj njihov promet, promet predstavlja 700 milijard evrov na leto. V tej zavezi predpostavljajo, da bodo do leta 2030 povečevali svojo investicijo v povprečju do 50 odstotkov, vendar pod pogojem, da oblikovalci politik zagotovijo ustrezne regulativne okvire. Seveda Slovenija podpira to namero, hkrati pa opozarjamo, da je naložbena vrzel vendarle precej večja, kot veste, Drahgijevo v poročilu govori o potrebnih dodatnih vlaganjih na ravni 800 milijard evrov. Če to prevedemo na naš GDP, pomeni to dodatna vlaganja v obsegu treh milijard evrov letno za Slovenijo. zato pa je ključno ne le aktivnost velikih, pač pa da spodbudimo tudi produktivnejšo uporabo pač prihrankov. Kot veste, v Evropski uniji govorimo o uniji za naložbe in prihranke.

Točka razno. Daleč najpomembnejša napredek glede evropskega sklada za konkurenčnost, od naše uspešnosti črpanja sredstev na centraliziranih virih, ki se sedaj konsolidirajo v Evropski sklad za konkurenčnost, bo v prihodnje odvisno vprašanje, ali bo Slovenija ohranjala položaj neto prejemnice sredstev, zato se je tudi vlada že lotila oblikovanja ustreznega podpornega okolja za to, da izboljšamo absorpcijo teh sredstev in konkurenčnost slovenskih prijav na doslej 14 centraliziranih programih. Hkrati pa se bo predstavilo tudi poročilo mreže odposlancev za mala in srednje velika podjetja.

Zdaj, omenil bi še področje vesolja, še posebej akt o vesolju, kjer tudi Slovenija ni povsem zadovoljna s predstavljenim aktom o vesolju. Sprejem skupnega akta na evropski ravni. Je nujen, saj je potrebno zagotoviti pravni okvir, s katerim bomo okrepili konkurenčnost evropskih podjetij v globalni vesoljski tekmi, predvsem pa spodbudili inovacije in omogočili učinkovitejše upravljanje varnosti in trajnosti v vesoljskem prostoru, za to pa je za nas ključno tesno in učinkovito sodelovanje med Evropsko unijo in njenimi vesoljskimi programi in Evropsko vesoljsko agencijo. Ki jo vidimo kot ključno evropsko vozilo za programe na področju vesolja. Znotraj akta bo potrebno razmejiti med civilno in med civilno civilnimi aktivnostmi v vesolju kot tudi aktivnostmi na področju nacionalne varnosti in obrambe in v tem pogledu se Slovenija pridružuje nemškemu non-paperju, ki izraža precejšnje nezadovoljstvo s strani komisije pripravljenim aktom in ga kot nakazuje gradivo v tej obliki tudi ne moremo podpreti. Toliko in se opravičujem, če sem bil kanček predolg.