Najlepša hvala. Še kdo od vabljenih gostov? Nihče. Okej, pobiram prijave, pa najprej sem prijavljen jaz kot predlagatelj seje, pa prosim poslanke in poslance, da se prijavijo k razpravi.

Jaz moram se strinjati z ministrom, ko je uvodoma dejal, ampak ne vem, če je to za njega dobro v tej Vladi, so bili v preteklosti, pod prejšnjo vlado boni nekaj dobrega, ko je bilo sprejeto... /oglašanje iz ozadja/ Ja, ampak če boste vhvalili predprejšnjo vlado, boste, bo deležen še kakšne afere v bližnji prihodnosti, no, tako da, ne pada to iz opozicije, ampak od vaših koalicijskih partnerjev, tako da, malo za šalo, malo zares, ampak tako pač je. Želim pa poudariti to, da subvencije za izredne razmere, ki nastanejo ali pa za, se pravi, subvencije bodisi zdaj poplave in tako naprej, so popolnoma nekaj drugega kot subvencije pri spodbujanju podjetniškega okolja. Tudi kar se tiče subvencij v visoke tehnologije, prebojne zgodbe, absolutno, z dobrimi poslovnimi načrti, z vizijami, izobraževanjem je to zgodba, ki pije vodo in nenazadnje bi spomnil na eno stvar iz moje rodne Vipavske doline Ivo Boscarol je pred leti dobil seveda državne pomoči, ampak poglejte, kako preudarno do države, takrat, ko je prodal tudi podjetje, je krat 5 krat 6 vrnil nazaj lokalni skupnosti te stvari in se pravi, mislim, da se lahko takoj vidi, katero podjetje ima razvite stvari ali pa podlago za to, da prejme določene vsote finančnih sredstev.

Jaz sem prej dejal glede davka, minister. Seveda zdaj podporniki ali pa ne vem, podporniki sistema subvencioniranja pogosto, kot sem dejal, trdijo, da če država ne bi podeljevala subvencij, nekatera podjetja sploh ne bi investirala pri nas. Zdaj, to mogoče drži, mogoče oziroma trdim, da drži za nekatere konkretne investicije, kot je na primer Lek Lendava in tako naprej, absolutno Ampak ob tem se je treba vprašati, koliko več podjetij bi pri nas še dodatno investirali, če bi imeli boljše poslovno ali pa predno poslovno okolje in ne bi spreminjali mi davkov na decembrski seji, že tri leta zapored spremenimo, spremenimo mi Zakon o dohodnini, obremenjujemo podjetja na decembrski seji državnega zbora, ki začne pa potem veljati zakon s 1. 1. 2 tisoč, tega pa tega, kakor je bilo lansko leto glede normirancev in tako naprej. Tudi gospod Frangež je dejal, in je primerjal Ilona Maska, Teslo, seveda no, seveda tukaj ste vi govorili o subvencijah za Space X, ampak noben najbrž ne bi imel nobenih pripomb, če bi namenjali javne subvencije za, ne vem, tovrstne zgodbe, kot pa z, ne vem, to varno, kaj je že prehrambnih dopolnil. Tukaj je veliko razlike. Razumem, treba je namenjati subvencije absolutno za visokotehnološka podjetja, ki so perspektiva. Nisem pa prepričan, da je bilo, recimo, dotično podjetje ali pa dotične stvari ravno to ali pa da se je s tem razpisom doseglo ravno ta namen. Tudi minister je govoril oziroma gospod Frangež je zelo dobro govoril o tem, ko se je govorilo o zasebnem deležu in tako. Jaz mislim pa, da je tukaj bila narejena napaka. Se pravi, te subvencije na podlagi tega razpisa, ki sem ga šel prebrati, so bile podeljene v višini do 60 odstotkov, tudi po 300000 evrov na zaposlenega, tudi do 300000 evrov na zaposlenega. Če mene vprašate, je to mnogo preveč in zelo velika, ne bom rekel potuha, ampak je mnogo, mnogo preveč, 300000 na zaposlenega. Ocenjujem, da tukaj ne gre za neko javno infrastrukturo, da se razume, ali pa nek prispevek v javno infrastrukturo, ampak gre za zasebne projekte.

Opozoril bi za konec in se potem tudi ne bom več oglašal, mi smo dobili tudi poročilo Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki opozarja na ta razpis. Pozor, to poročilo je bilo narejeno ali pa nadzor nad postopki temi sredstvi je Urad za nadzor proračuna opravljal od 1. 1. do 30. 6., se pravi v prvi polovici leta in je že takrat opozoril na ta dotični razpis. To mnenje imate tudi na agenciji Spirit, zaradi tega, ker so zahtevali tudi odgovore. In oni so tam, Urad za nadzor proračuna je že pred enim letom oziroma ja, pol leta nazaj, poudarjal, da uradna oseba ni preverjala skladnosti zahtevka za izplačilo s pogodbeno dogovorjenim predmetom financiranja v tem obdobju, neskladnost zahtevka za izplačilo. To se nanaša na druge stvari. Hočem povedati eno stvar, da v bistvu Urad za nadzor proračuna že 30. 6. opravil določeno revizijo nad Spiritom in so dobili določene neskladnosti, ki pa niso bile v celoti odpravljene. Zdaj, če nimate vi tega poročila, pač ga bo Komisija za nadzor javnih financ vam poslala. Mi smo to obravnavali pred približno tremi tedni tukaj v Državnem zboru. Je tudi direktorica Urada za nadzor proračuna dejala, da pač ni bil učinek tega poročila, ki so ga oni zdaj dali ven, medijsko poročanje, ampak da so že prej pač ugotovili ta neskladja.

Za zaključek bi pa jaz eno stvar pri Saša regiji izpostavil. Gre za izjemno občutljivo področje, ko je prepletena tradicija, kultura, način življenja in čustva pri tem, ko se opušča rabo premoga. Ne bom govoril o pravičnem prehodu, ker mislim, da tukaj bomo naredili korake nazaj, na korake naprej. Vse do tedaj, dokler bo Kitajska proizvajala eno termodivizijo na mesec, mi pa zapirali, ker izgubljamo konkurenčnost. Mi bi morali prestrukturirati regije, ki je na Kitajskem, pa v Indiji, ki proizvedejo 34 odstotkov CO2 izpustov na Kitajskem, medtem ko v Evropi 8 odstotkov naredimo CO2 izpustov in imamo probleme s konkurenčnostjo, kar vidimo, da se pač dogaja. Seveda je prav, da varujemo okolje, ampak v novih geopolitičnih in geostrateških razmerah, da se ne bomo sami sebe poslali desetletja nazaj. Medtem ko bo pač, govorim še enkrat, Kitajska in tudi Združene države Amerike, Indija, začeli vsi, nas že prehitevajo, ampak še bolj pospešeno prehitevati. Zaradi tega je treba tudi glede pravičnega prehoda govoriti izjemno v luči tudi geopolitičnih in geostrateških situacij po svetu. Glede Saša regije, mi smo zdaj dali razpis, želimo tej regiji pomagati, nimamo pa še zakona o prestrukturiranju regije. Vem, da to ni vaše področje na Ministrstvu za gospodarstvo, da to je del Ministrstva za podnebje, ampak zdaj že tri leta tega mandata in mi še vedno nimamo tega zakona, se pravi dveh zakonov o prestrukturiranju regije, je pa tisti prvi Zakon o premogovniku. Tako, ampak zlasti prestrukturiranje regije, minister, zakon, ga resno potrebujemo, da vemo sploh, na kakšen način bomo mi pomagali tem podjetjem v tej regiji, kaj je perspektiva. Ta trenutek tega zakona, pa ga ni na mizi, da dajemo pa finančna sredstva. Zaradi tega po mojem mnenju popolnoma nič ni narobe, če ste razveljavili razpis. Edino pravilno, čeprav zdaj podjetniki govorijo, pa tudi župan v Velenju, da to je škoda, da ste to naredili. Ampak kaj pa je vizija razvoja te regije, ki je opredeljena, kaj so tiste točke, da se bo ta regija, Saša regija, razvijala? Katera tehnologija? Način izobraževanja v Saša regiji za mlade kadre? Kaj je perspektiva? Tri, štiri, pet ključnih točk, ki bi pomenile dolgoročen razvoj te regije izven konteksta premogovništva. In tega zakona ni. Tri leta ga že ni. In jaz to res obžalujem, ker mislim, da so strokovne ekipe na onem resorju ta zakon že pripravljene v preteklem mandatu, da so sodelovale že lokalne skupnosti in mislim, da je tudi velenjski župan par dni nazaj pozval, da naj se pripravi za božjo voljo ta zakon. In mi ni jasno zakaj ga ni. Česa se nekdo boji, ne vem. Ampak da v treh letih se ne da, tega spustiti skupaj. In na ta način bi bilo lažje podeljevati sredstva, ki bi vedeli točno kam, na podlagi zakona, ki je sprejet tukaj v Državnem zboru, ne v podjetja, ki se ukvarjajo z dopolnilno prehrano, ampak pač lahko tudi v zagonska startup podjetja, ki predstavljajo neko vizijo in se reče zakonsko, okej, to je to. Ne pa v podjetje, pač, ne bom govoril o nobenih člani stranke, ker je to brezpredmetno, ampak pač to podjetje se ukvarja res s prehrambno industrijo in je malo smešno na ta način se pogovarjati. Tako da minister, jaz vas spodbujam to stvar, da na seji Vlade enkrat poveste kje je ta zakon. Ker ta zakon je ključnega pomena za Saša regijo. In potem se lahko pogovarjamo kako in na kakšen način bomo komu dali finančna sredstva.

Dajem besedo naprej, gospod Horvat in sledi gospod Reberšek.