Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi lep pozdrav vsem ostalim prisotnim!

Mi smo glede na sklic seje smo en del naloge mislim, da že opravili in zato dovolite, da vam podam nekaj tehničnih informacij. Zavedamo se, da vstop v Evropsko unijo pomeni, da smo del pristojnosti prenesli na Evropsko unijo in če kaj, smo prenesli pristojnosti kar se tiče trgovinske politike, tako da Evropska unija večinoma ne sprejema ukrepe na področju trgovinske politike, sprejema sporazume z drugimi oziroma s tretjimi državami in tudi omejitve vedno na ravni Evropske unije. To je prvo dejstvo, so pa izjeme. In to bom kasneje tudi povedal.

Dovolite, da vam podam tudi nekaj statističnih informacij, o čem sploh se pogovarjamo, da bomo razumeli. Tukaj bi rad povedal, da ko boste pogledali baze podatkov se boste srečali s številkami, ki bo prvi občutek, da je nekaj narobe, ker so različne, gre pa za različen zajem. Ko opazujemo številke Statističnega urada Republike Slovenije o katerih bom govoril, vemo številke kjer je davčni zavezanec v Sloveniji. Če pa pogledamo Eurostatove številke, pa kjer je vstopno mesto Slovenija. Recimo, to poznate, to se najbolj vidi na primeru Kitajske, kjer imamo silne milijarde po enem zajemu uvoza, ampak to samo zato, ker je vstopno mesto Luka Koper in kupci tega niso v Sloveniji. Zato so dvojne številke, pa zajem je različen.

Kar se tiče številke če pogledamo, kar je sklep, povezano s trgovinsko menjavo z zasedenih področij so te številke, kar se tiče uvoza statističnega urada neznatne. Leta 2021 ni bilo zabeleženega uvoza, leta recimo 2023 slabih 2000 evrov. Ko smo pogledali, kaj je to, to so bili neki kipci. Do konca oktobra letošnjega leta ponovno ni bil zabeležen noben uvoz, bilo je pa nekaj naraščajočega izvoza. Ko pogledamo, kaj je pa izvoz, gre v resnici stvari, ki vplivajo na človekovo zdravje. Medicinski pripomočki, zdravila, vakcine in podobno. Torej govorimo v resnici v izjemno, o izjemno majhnih številkah. Ker Slovenija nima izkušenj, da bi sprejemala enostranske trgovinske omejitvene ukrepe, kakor tudi večina ostalih evropskih držav nima, smo se povezali s pravniki v Bruslju, tudi na našem stalnem predstavništvu, kontaktirali smo tudi nekaj držav, kjer je po informacijah bilo več ukrepov, bi naj bilo več ukrepov izvedenih, gre za Belgijo, Irsko in Španijo in do tega trenutka ugotavljamo, da omejitveni trgovinski ukrepi, pa nam dostopni podatki do tega trenutka nikjer niso bili uvedeni. So pa bili nekateri drugi ukrepi, kot recimo oglaševanje, pozivi potrošnikom in podobno.

Kje so odmiki evropskega pravnega reda? Da, načeloma so dovoljeni enostranski trgovinski ukrepi. Ti odmiki so del primarne zakonodaje in sekundarne zakonodaje, vendar so zelo natančno določeni. To govorim zato, ker smo tudi pogledali primer Francije, ko je enkrat uvedla s stališča javnega reda in je ministrstvo, in je Evropsko sodišče ukrep razveljavilo, ker se javni red kot takšen ne more, mora biti dosti bolj natančno obrazložen kadar se ukrep sprejme. Če povem nekoliko bolj enostavno, politični razlog ni razlog, da se uvede trgovinska omejitev. In ocena strokovnjakov v Bruslju je, da so možnosti, da bi katerakoli evropska država, če ne gre za skupni ukrep, uvedla omejitve enostransko da so neznatne.

Potem smo postavili vprašanje, kaj tudi narediti v primeru, kadar pride do uvoza v katerokoli članico, tudi v naše sosednje države in bi Slovenija ali katerakoli imela omejitev. V resnici, tu so pravila še bolj striktna. Ni možno omejiti zaradi politične odločitve. Recimo, če pogledamo s stališča našega ministrstva, ki je pristojno za varnost proizvodov, je možno omejiti samo, če gre za ogrožanje zdravja ljudi zaradi varnosti proizvodov. Torej, da je, ne vem, likalnik nevaren, ker bo prebila elektrika, to je tisti razlog, kjer se lahko omejitev enostransko uvede.

Tako da povzetek bi bil takšen, če se in ko se razmišlja o ukrepih, je pravilni pristop samo enotno ukrepanje na ravni Evropske unije, kjer pa ni trenutno soglasja. Ukrepi, ki bi jih želela Slovenija sama izpeljati ob tem, da so izjemno šibke pravne osnove, pa kljub vsemu terjajo potem še razgovor z Evropsko komisijo in tudi soglasje Evropske komisije. Torej to je razlog, da so strokovnjaki ocenili tovrstne postopke, da je možnost uspeha neznatna. Hvala za pozornost.