Spoštovana predsednica, lepo pozdravljeni. Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi poslankam in poslancem, državnemu sekretarju s sodelavkami in ostalim prisotnim.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na predlog zakona obravnavala na 16. izredni seji 12. decembra in se pri tem seznanila s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice, Združenja zdravstvenih zavodov, Zbornice zdravstvene in babiške nege ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Vsi navedeni so izrazili splošno podporo predlogu zakona. Nekateri med njimi predlagajo še nekaj dopolnitev ali sprememb njegove vsebine, posledično smo predlagatelje in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev v enem od naših sklepov pozvali k proučitvi vseh pripomb in predlogov za spremembe, saj so se nam zdeli smiselni.

Tako smo na primer podprli predlog Zbornice zdravstvene in babiške nege za dopolnitev 5. člena predloga zakona, natančneje v prilogi 1 v zakon o zbirki podatkov s področja zdravstvenega varstva, varstva. Zbornica zveze predlaga, da se k sprotnemu poročanju o perinatalni informacijski sistem poleg porodnišnic v Republiki Sloveniji, patronažne službe in zdravstvenih domov zaveže tudi izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje Ministrstva za zdravje za babiško nego na domu, in to za porode doma. V rednem in izrednem strokovnem nadzoru v letu 2023 je namreč zbornica zveze ugotovila veliko pomanjkljivosti pri sporočanju podatkov o porodih na domu v perinatalni informacijski sistem s strani prej navedenih izvajalcev. Diplomirane babice, ki imajo dovoljenje za samostojno opravljanje dejavnosti babiške nege na domu in so vpisane v register zasebnih zdravstvenih delavcev, namreč k sporočanju podatkov o porodih na domu po podatkovni sistem NIJZ trenutno niso zakonsko zavezane. Navedena dopolnitev v prilogi 1 bi po oceni zbornice zveze med drugim omogočila tudi vodenje prekrškovnih postopkov Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije zoper kršitelje pravila, da se podatki o rojstvu na domu sporočajo sprotno. Ugotavljamo, da je med predlogi amandmajev poslanskih skupin koalicije navedeni predlog upoštevan, za kar se vam zahvaljujemo.

Seznanili smo se tudi s podporo predlogu zakona, ki ga je izrazil Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, še zlasti v delu, ki se nanaša na možnost neprekinjenega izvajanja skupinskih zdravstvenih programov v letu 2025 in 2026. To bo omogočilo nadaljnjo skrb za zdravje približno 2 tisoč 300 invalidov in približno 800 otrok na obnovitveni rehabilitaciji ter več kot 6 tisoč 600 otrok, ki so vključeni v programe krepitve zdravstvenega stanja. Tudi komisija je izrazila podporo odločitvi Ministrstva za zdravje, da do sprejema podzakonskega akta iz petega odstavka 23. člena ZZVZZ ohrani trenutno ureditev izvajanja skupinskih zdravstvenih programov; gre za programe, kot smo že slišali državnega sekretarja, ki imajo 30-letno tradicijo, so strokovno utemeljeni in ekonomsko upravičeni, predvsem pa prispevajo k obvladovanju in preprečevanju sekundarnih posledic invalidnosti, prav tako pa zmanjšujejo zaplete in posledično odsotnost z dela zaradi bolezni pri delovno aktivnih invalidih. Zaradi njihovega izvajanja prihaja tudi do manjšega števila hospitalizacij invalidov in poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja; invalidom se na tak način zaradi boljšega zdravstvenega stanja tudi omogoča tudi bolj aktivno življenje, predvsem pa boljšo kvaliteto življenja. Ureditev izvajanja skupinskih zdravstvenih programov v skladu z novimi zakonskimi določbami je po naši oceni zelo zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo smiselno rešiti tako, da se bo tudi na dolgi rok lahko zagotavljal enak strokovni nivo izvajanja teh programov in da bo hkrati zagotovljeno spremljanje njihovega izvajanja s strani zdravstvenih institucij. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da se vzpostavitev in vodenje registra bolnikov srca in ožilja iz 5. člena predloga zakona financira iz sredstev državnega proračuna in ne iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar se nam je zdelo smiselno glede na obstoječe prakse pri vodenju ostalih registrov s področja zdravstva na državni ravni.

Kot že rečeno, smo pozvali tudi k proučitvi predlogov Zdravniške zbornice, ki se nanašajo na dopolnitev ureditve glede dodatka na izbiro specializacije iz družinske medicine in sicer, da bi se takšen dodatek zagotovilo tudi ostalim specializantom v osnovnem zdravstvenem varstvu ter specializantom urgentne medicine. Pa tudi, da bi se ukrep omejilo na skupaj 72 mesecev in ne na fiksno obdobje šest mesecev od začetka specializacije brez upoštevanja možnih prekinitev zaradi načrtovanja družine ali daljše bolniške odsotnosti. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom Zdravniške zbornice, da se možnost izplačila dodatka za ambulante družinske medicine in otroške šolske dispanzerje razširi tudi na druge ambulante na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Komisije po temeljiti opravljeni razpravi, v kateri je bila izražena podpora predloženim rešitvam, če se bo seveda v nadaljevanju zakonodajnega postopka v največji možni meri upoštevalo pripombe stroke in ostalih prisotnih vabljenih na seji, tako smo tudi zakon podprli. Hvala za pozornost.