Hvala lepa za besedo.

S tem predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo, se nujno in pa ciljno usmerjeno krepi področje zdravstvenega varstva, kar se končno odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema. Predlog vsebuje določene ukrepe - kasneje se bom pač malo opredelil do tistih, ki se mi zdijo najpomembnejši - s katerimi se odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva, predvsem s tem, da se podaljša določene ukrepe, ki so, že želi določene rezultate in mislim, da je zelo pomembno, da se z dobro prakso na določenih področjih tudi nadaljuje. Pri tem se mi zdi zelo pomembno zavedanje, da mora kakovostno organiziranost zdravstvena dejavnost na primarni ravni zagotavljati hiter in preprost dostop do širokega možnega nabora storitev ter omogočiti celovito in kontinuirano obravnavo pacienta in to čim bližje njegovemu domu. In zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenega varstva ali pa zdravstvenih storitev pa je že tako pa tako poglavitni cilj vseh zdravstvenih politik in tako mora biti tudi v naši državi, v Republiki Sloveniji. No, in kateri so tisti ukrepi, ki se mi zdijo še posebej pomembni? Da se ohrani dodatek za povečan obseg dela, za posebne obremenitve in to na področju za zdravstvene delavce, ki delajo v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja v javnih zdravstvenih zavodih. Ta ukrep se je izkazal za zelo koristen, ki se omogoča, s tem novim zakonom se s tem omogoča nadaljnje nagrajevanje teh zdravstvenih delavcev v navedenih ambulantah in s tem se pač ohranja in pa tudi celo povečuje dostopnost do primarnih ravni zdravstva. Pomembno se mi zdi tudi, da se s tem ukrepom zagotavlja nagrajevanje zdravstvenih delavcev, tim ambulant družinske medicine oziroma otroškega pa šolskega dispanzerja, ki bodo dejansko opravili dodatno delo in s tem jasno, da se ohrani in poveča dostopnost do primarnega zdravstva. Vemo, da se v novem letu 2025, lahko že rečemo v novem letu ni tako več daleč, načrtuje uvedba spremenjenega, spremembe obračunskega modela za ambulante družinske medicine, v katerih je plačilo iz naslova glavarine predstavlja večino prihodka in s tem je tudi nekako ta ukrep, ki se podaljša, doseže pač svoje cilje.

Naslednja stvar je, da se ohrani dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Vemo, da govorimo o predvsem zelo občutljivem področju in kjer se dejansko najbolj čuti ta deficitarnost zdravniškega poklica in s tem podaljšanjem, ker tudi ta namen do zdaj, ki se bo nadaljeval je spodbuditi mlade zdravnike, da se prijavijo na specializacijo iz družinske medicine in jasno, da je tudi eden izmed tistih bistvenih ukrepov, da se izboljša dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti. Do sedaj so glede na številke in po številu prispetih prijav za specializacijo družinske medicine kažejo, da je ta ukrep bil uspešen in ta ukrep se zdaj podaljša še na 2025, 2026 in upam, da bo v prihodnosti tudi nekoč neka sistemska rešitev, ki bo pač te začasne ukrepe, tudi vse ostale, uspelo združiti v nek predpis, da se ne bodo pač ponavljali kot začasni ukrepi, ampak da se bo stalno reševalo to problematiko. Tudi skupinski zdravstveni programi, ki jih predlagani zakon omogoča, torej to pomeni, da so to zdravstveni programi za invalide in otroke, da se tudi kontinuirano izvajajo naprej, se mi zdi izrednega pomena, kajti v nasprotnem primeru bi več kot 3500 rehabilitantov, govorimo o 2300 invalidih, govorimo o okroglih številkah, 800 otrok na usposabljanju in pa govorimo o programih krepitve zdravstvenega varstva, v katero je vključenih 6600 otrok, se kontinuirano izvaja naprej. Brez tega pač bi bila ena zelo široka populacija prikrajšana.

Govorili smo nekaj tudi že o registru srčno žilnih ukrepov. Mogoče bi bilo potrebno povedati, da je to v Sloveniji že desetletja so srčnožilne bolezni najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Tudi sam sem delal na področju ocenjevanja delazmožnosti in srčno žilne bolezni so zelo visoko kot diagnoza, kot podlaga za invalidnost. Jasno je, da ti ukrepi, da te bolezni so, kljub razvoju medicine ostajajo vodilno zdravstveno breme. V državah članica Evrope, Evropske unije umre cirkaa na leto okrog dva milijona ljudi, v Sloveniji okrog 7200 in to večkrat, pač v tistih letih, kjer se to dejansko niti še ne pričakuje in se mi zdi zelo pomembno, da vzpostavitev tega registra, zdaj kdo ga vodi, prej NIJZ, zdaj UKC, se mi ne zdi niti tako pomembno, ampak pomembno je, da je ta upravljavec tega registra čim bolj v stiku s pacienti, da se prepozna čim hitreje ogroženost posameznikov in konec koncev tudi, da se spremlja zadevo, kar je vse podlaga za zmanjševanje umrljivosti in zapletov na podlagi te diagnoze.

Tudi ambulante za neopredeljene, zdaj smo opazili, da se zdaj imenujejo dodatne ambulante, so v bistvu ena zelo dobra rešitev, bile so ustanovljene ravno s tem namenom, da se zagotovi dostopnost do zdravstvenih storitev tudi za tiste zavarovance, ki nimajo izbranega zdravnika, vendar tukaj je treba poudariti, da opredelitev zavarovane osebe na ambulante je prostovoljna, tukaj ne gre za nobeno prisilo, da je to potrebno, ampak tudi v primeru teh dodatnih ambulant se lahko oseba opredeli za tisto ambulanto, ki je najbližja in njemu najbolj dosegljiva, ta pa ga mora sprejeti. To podaljšanje tega ukrepa se mi zdi ena bistvenih pozitivnih rešitev v tem zakonu.

Potem govorimo še o financiranju dodatnih specializacij za klinične psihologe. Vemo, da se ta to specializirane ne plačuje iz proračuna, ampak gre tukaj za strošek izvajalca zdravstvene dejavnosti in ve se, da si tukaj nekateri manjši izvajalci to težko privoščijo ta strošek in glede na preteklost, ko je bilo leta 2021 do 2024 takih sto mest razpisanih in financiranih, in zdaj pač dodatno dajemo še za 40, je to zelo pomembno, bo to zelo pomembno prispevalo k skrajšanju čakalnih dob na področju klinične psihološke obravnave, ker vemo, da smo s tem naslovili tudi povečane potrebe prebivalstva na področju duševnega zdravja.

Potem je tukaj problematika odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti, ker vemo, da zaradi pomanjkanja zdravnikov, drugega zdravstvenega kadra, ni nekako realno pričakovati, da bodo v roku, ki ga je predpisal zdaj, vsi izpolnili zakonske zadeve, zato se jim pač daje še dodaten čas, da se k temu prilagodijo.

Pa še eno stvar bi omenil, to je sekvenciranje. Torej, začasni ukrep spremljanja virusov in zbiranja podatkov o hospitaliziranih pacientih sta zelo pomembno, ker se s tem pač zakon tudi zagotavlja zadostne in ustrezne zmogljivosti za stabilno delovanje zdravstvenega sistema, ki se še vedno sooča, čeprav smo že nekako na covid 19 pozabili, z dolgotrajnimi posledicami pretekle epidemije in s tem začasnim ukrepom se upoštevanje trenutne epidemiološke situacije in strokovnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje želi zagotoviti učinkovito delovanje zdravstvenega sistema, ker je treba te viruse zaznavati in se tudi odzivate na njih. Vemo, da je tukaj stopnja mutacije precej visoka, to smo videli pri koroni, tako da brez tega bi bilo težko se pravočasno odzivati. Zakon, jasno, bom vsekakor podprl, kakor tudi vse vložene amandmaje, ki jih je vložila koalicija.

Hvala.