Spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci. Pred nami je predlog stališča, ki se nanaša na predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive Sveta o podpornem okvirju za intermodalni promet blaga in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izračunu prihranka eksternih stroškov in generiranju zbirnih podatkov. Predlog se torej nanaša na uvedbo možnih spodbud izvajalcem in uporabnikom intermodalnega prometa in na naslavlja postopek izračuna prihranka eksternih stroškov ter generira zbirne podatke o opravljenih prevozih.

Komisija želi spodbuditi večjo uporabo intermodalnega prevoza tovora in s tem posledično zmanjšanje cestnih prevozov, tako da zmanjša tudi škodljive vplive prometa na okolje. To bo pripomoglo tudi k skupni zavezi Evropske unije, to je zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z referenčnim letom 2990 ter do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Za promet ta cilj pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 % do leta 2050. Da bolj razumljivo ponazorimo, intermodalni promet združuje boljšo okoljsko učinkovitost in energetsko učinkovitost železniškega prometa tako, da zagotavlja boljšo dostopnost in prilagodljivost cestnega prometa ter je zato ključnega pomena za večjo uporabnost samega železniškega tovornega prometa. Omogoča torej tudi učinkovitejšo razporeditev količin med načini prevoza in učinkovito rešuje tiste zunanje stroške cestnega prometa, ki jih je v celoti težko upoštevati. Torej govorimo o zastojih in nesrečah. Obstoječo direktivo sveta, 92/106 ki jo predmetni predlog spreminja, je vzpostavila okvir za spodbujanje razvoja intermodalnega prevoza in zlasti predvsem kombiniranega prevoza in podpira intermodalne prevoze, ki konkurirajo enomodalnemu cestnemu prevozu, ki je glavni zakonodajni akt Evropske unije za spodbujanje prehoda cestnega tovornega prometa na načine prevoza z nižjimi emisijami. Čeprav je direktiva 92/6 k razvoju politik Evropske unije o preusmeritvi načina prevoza so omejeno področje uporabe, nezadostna podpora in pomanjkljivosti pri izvajanju zmanjšali njeno učinkovitost. Zato sama Evropska komisija meni, da je treba zagotoviti, da bodo intermodalni prevozi postali privlačnejši za gospodarstvo in uporabnike.

Predlog sprememb direktive predvideva tudi več izvedbenih aktov, katerih vsebina je v celoti neznana, zato je tudi v bistvu sprejemanje teh podzakonskih izvedbenih aktov časovno nedefinirano. Samo besedilo, ki je pred nami, pa predstavlja osnutek, ki ga morajo obravnavati države članice v okviru delovne skupine sveta in ga medsebojno šele uskladiti. Obravnava se še ni začela. Komisija je zgolj na sestanku, 19. januarja 2024, predstavila besedilo, nekateri predstavniki držav članic pa so podali preliminarna mnenja. Belgija, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije želi, da v času svojega predsedovanja države članice to besedilo uskladijo. Konkretne pripombe Republike Slovenije so podrobno navedene in dovolite, navedem tudi v samem stališču in dovolite, da na kratko navedem najpomembnejše.

Torej, mi se zavzemamo da zunanje stroške, ki jih bo v izračunih določila Evropska komisija z izvedbenim aktom, čemer bo treba posvetiti pozornost in jih uskladiti tudi z ministrstvom, odgovornim za gospodarstvo, javno upravo, notranje zadeve in pravosodje. Torej, govorimo o zunanjih stroških, ki so nepredvidljivi, ki so povezani z zastoji in s prometnimi, predvsem s prometnimi nesrečami.

Komisija tudi predlaga določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prevoz smatra kot kombinirani prevoz, pri čemer ni jasno kako bo določila pogoju 40 % nižjih zunanjih stroškov, kot pri enomodalnem cestnem prevozu. Ta odstotek se že zdaj zdi nekoliko težko dosegljiv in bi po našem mnenju moral biti nižji, hkrati pa pogrešamo tudi jasnejšo definicijo, predvsem kar se tiče dopustne razdalje na začetni in končni točki prevoza. Jasneje pa bi bilo treba določiti tudi največjo dopustno razdaljo ali pa izrecno navesti pot do najbližjega terminala, ki omogoča ustrezno prekladalno storitev, saj bo v nasprotnem primeru lahko vsaj na področju Slovenije pričakujemo ravno nasprotne rezultate, torej povečanje in ne zmanjšanje cestnih prevozov. Hkrati se postavlja tudi vprašanje ustreznosti vključitve prevoza praznih zabojnikov v izračun eksternih stroškov, saj jih tak prevoz povečuje in ne zmanjšuje.

Pri uvajanju obveznosti vnosa podatkov v novo elektronsko platformo EFT, ki pa še ni vzpostavljena, bo treba biti pozoren, po našem mnenju, da to ne bo predstavljalo dodatne administrativne obremenitve prevoznikov. Poleg tega pa bo treba besedilo samih členov dopolniti na način, da se bo zagotovil dostop do teh podatkov direktno v elektronski bazi tudi nacionalnim statističnim uradom za njihove potrebe.

V uredbi oziroma direktivi je podan tudi cilj zmanjšanja skupnih stroškov kombiniranega prevoza za 10 %, pri čemer mi izražamo pomisleke, kako to doseči ob stalnem dvigovanju cen materialov in storitev. Hkrati je predvidena možnost zmanjšanja cestnih dajatev za cestna vozila, ki uporabljajo oprtni prevoz, za katere se lahko odločijo države članice same. V Sloveniji to seveda ni smiselno, saj te storitve praktično ni. V 9C. členu se na primer tako opredeljuje tudi podatki, ki bi jih morali lastniki in upravljavci javnih terminalov objaviti na spletnih straneh, ki jih bo, te podatke bo določila komisija z izvedbenim aktom. Mi menimo, da to seveda ni potrebno, saj so ti podatki že sedaj javno objavljeni.

Potem pa sta še tu dve prilogi, ki govorita o nadgradnji in uporabi tehnologij ter o olajšavah pri nakupu intermodalnih transportnih enot, kjer bi lahko država oprostila plačila DDV.

Naše predlagano stališče je tako usklajeno z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor in energijo, ki je pristojno tudi za prometno politiko in se tako stališče glasi: Republika Slovenija načeloma podpira prizadevanja za ureditev področja intermodalnega prometa in vsebino predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnitvi direktive Sveta 92/106 o podpornem okviru za intermodalni promet blaga in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izračunih prihranka eksternih stroškov in generiranju zbirnih podatkov. Vendar se bo med obravnavo vsebine na delovni skupini sveta za kopenski promet prizadevala predvsem za jasnejše definicije, dorečenosti bo sledila posameznih členov in izogibanju nepredvidljivim določilom izvedbenih aktov. Predvideno vsebino izvedbenih aktov, ki je v veliki meri nedorečena in je treba vnaprej razčistiti ter doreči ter jo v največji možni meri vključiti v besedilo direktive in njenih prilog. Hvala lepa.