Hvala lepa.

Bom začel kar po vrsti, ko ste dejali. Saj kateremukoli vam bi začel, bi rekel isto. Jaz sem sicer odločen, da bomo nekaj premaknili, ampak istočasno vem, da je to skoraj tako, bom rekel, skoraj tam na robu misije, recimo komaj mogoče, da ne bom rekel nemogoče. Tukaj mi pa majčkeno bo pomagala ta izkušnja, da se je to dalo narediti in trdim, da se nekateri evropski predpisi pri nas ne tolmačijo pravilno. Če mi kdo reče, da piše v originalnem jeziku, pri odločanju o posegu v prostor se pa nekaj odloči, to ni enako gradbeno dovoljenje. Je lahko že DPN, ne, se razume, in potem ni. Jaz domnevam, domnevam, ne morem trditi, da se nekateri postopki po nepotrebnem dvakrat ali trikrat ponavljajo. Naši kolegi vodarji, ko sem vprašali, zakaj pa niste tako hitri, pa imate zamude več mesecev, pa to, pa sem v enem primeru gledal, so bili sedemkrat zaprošeni za isto stvar, pa še različni ljudje na tem delu. Ali si zdaj predstavljate, zdaj prvi krog, ki ga vidim, je ratonizacija in, če se le da, zdaj bom rekel malo, ker nisem pravnik, inženirsko, bi prepovedal več kot enkrat vprašati in večkrat kot enkrat dati pogoj. Se pravi, naj da dvakrat ali, ne bom rekel množino. Ta del je verjetno v okviru dela, pa najmanj povsod drugod kjer ni Nature. Tam sem malo z rezervo, bom še drugače, ampak drugje je pa to možno.

Drugo. Vem, da hodimo po pravnem robu, če povem, da smo včasih popolnoma jasno razumeli, če nekdo ni dal nekega mnenja o nekem roku, in če si ga pozval k temu, da se je štelo, kot da je dal in nima več pravice v postopku naprej. To je tudi drugi tak ukrep, ki ga malce nakazujemo, bomo videli kako bomo prišli čez vašo zakonodajo skozi tudi v tem razmisleku, zdaj pri tem poskusu.

In tretje, verjemite mi, celo večji kot zakonski problem je organizacijski problem. Ministrstvo ni imelo odločevalcev. Ministrstvo ima hujši problem, nihče se ni upal o ničemer odločiti, zato se je vedno iskalo komisije, ne vem kdo še vse in ta tretji izgovarjali. Če nekdo ima strokovni predlog jasen, in če drugi nima boljšega, se šteje, da ga ima. Skratka, ti so tisti prvi deli, ki se jih ne bojim. Seveda odloči se s tveganjem, morda kdaj zmotiš, ampak vseeno je to zanemarljivo malo napram, bom rekel, stvarem, ki stojijo dolgo časa.

Druga stvar. Jaz delam, ko sem delal inženirske projekte za proge, sem kršil zakonodajo, bom povedal katero. Ne kršil, nisem bil skladen z njo. Tam piše, da moraš soglasje zaprositi takrat, ko imaš, pa neko proceduro, pa en mora postati, pa A mora dati B-ju, B mora dati C-ju, Ž mora dati C-ju in potem pridejo nazaj po neki dolgi poti nazaj. Jaz sem povabil vse na začetek in smo se uskladili že preden smo dali pobudo z vsemi ključnimi. To je recimo zelo težka stvar bila na Savi. To je en drug primer. Ta tretji je pa zakonodajni, en manjši. Torej, zdaj pa tudi, če v zakonodaji napišem bo 15 dni, pa če ne bomo nič spremenili, prav tako nam bo dal dva, tri mesece, ker je organizacijski problem, ker si tako dajemo, pa ker nimajo nekih prioritet. Zdaj, če malo dvigneš na nek višji nivo, pa da je to volja vendarle državne v celoti, ne samo ene stvari in da milijarde gredo, ostajajo kje drugje, se morda nekaj teh stvari da, me pa skrbi in bori, zato bom tudi nekaj, kakšne ljudi v ekipo probal spraviti, ki bodo znali, ki bodo poskušali to narediti. Upam, da bo tudi, nam boste vi pomagali, ker včasih je to zaledje potrebno, jaz sem videl, da referent rajši ne naredi, če nima zaledja pri šefu, prvemu, pa nima pri drugemu, pa pri tretjem, pa ne pri ministru, da ne rečem pri predsedniku Vlade in vse dol do vrha. Včasih se je to vedelo, da so bili, da je vsak za nekom vstal, in da če je tudi pogrešil kakšno stvar, je stal za njim in ni bil pol štrafa, to ni naša stvar. Okej.

Skratka, prej se bojim, da se razumete, in sem na tej plati, bom rekel tole. Jasno, jaz sem osvojil že, dobro, še študijskih časov kaj drugače, pa zdaj še vodarskih, jaz vem, da je treba vodotoke delati celovito. Kupim takoj, da se razume. Začne se pa zgoraj. In jaz mislim, da tukaj bomo imeli še najmanj problemov, zato ker tudi gozdarske službe, pa druge včasih znajo to tudi operativno malo sodelovati, pa v zgornje dele skupaj, poudarjam, pomagati, in če ne drugega, material in tisto plavlje, ki bi se zgoraj nabralo, je lahko uporabno za kaj drugega in potem seveda vse ni izvorno verjetno v nekih ravninah razlivanje in potem neko naselje, ki se malo drugače uredi, in potem v Brežice pripeljem recimo nekaj normalnega, da bo spet naprej to teklo, da ne bo vse tam pri njih ostalo. Mi pa teh načrtov vseh nimamo, tako da bomo stroko zdaj nazaj spravili, pojdite začeti projektirati od A do Ž, da imamo celovite rešitve sploh na mizi.

Skrajšanje rokov, odstopi, pa še nekaj. Jaz sem predlagal, da določena ministrstva vendarle premislijo, ali res morajo soglasje, mnenja dajati povsod, recimo za rekonstrukcije. Kaj pa ima vodar, če si streho rekonstruiraš? Torej, prosil sem, da si izbrišejo iz svojega seznama, kje bodo sploh navzoči. Verjetno jih 20, 30 % stvari gre stran že avtomatično iz tega. Skratka, več takih možnih, tudi lokacijsko preverbo, če bo se izkazala tukaj dobro, zakaj ne bi ciljno za dve, tri hiše lahko občina preverila tudi pri sebi, glejte, za dve domačiji moramo danes rešiti, ne delajmo cele ceremonije, če je to edini problem v tisti občini za kaj narediti. Skratka, tudi kaj takega kar bi seveda, to.

Zdaj, poplavne študije, očitno bo delala država še naprej, mora pa jih, zdaj pa zaenkrat delamo tako, kot da bi moral investitor narediti, ker država ni naredila. Jaz mislim, da zdaj ne bo problem s sredstvi, iste strokovnjake bomo imeli pa omejene, tako da, tukaj mislim, da bomo seveda morali malo tudi čez mejo pogledati ali nekaj takega, ne znam točno reči, ampak lažje je reči projektantom na železnici, tam smo že dobili iz drugih držav kakšnega ali pa predvsem tudi s Hrvaške, kjer so bili isti JU standard včasih ali kaj podobnega. Ne vem kaj se da pri vodah še narediti.

Potem okrog.. Aha. Jaz sem pri naravi, nisem toliko mislil umik Nature, ker vem, da je to, vsaj jaz sem nekaj šel gledati, postopkovno menda zelo zahtevno ali skoraj nemogoče, menda skoraj nemogoče. Nisem še vrgel puško v koruzo, ampak v enih zadevah bi, pa bom povedal, bom povedal v čem imam jaz, v čem imam jaz… Prvič, spoštujem naravo, ponosni smo, da se lahko, je naše bogastvo, je doprinos tega, ampak problem imamo v birokratskih ovirah, tam naprej. Jaz iščem bolj rešitev v ravnovesju in pogovorih, in jaz se z našimi kolegi, ki so zdaj na tem, smo imeli odkrite, težke oziroma tako, strateške pogovore, v katerem ne vidijo več, ko smo prišli do črk, ni samo blokada da ali ne. Če moram cesto čez spraviti, povemo kako, pa da tudi malo prilagodimo in najdemo rešitev, skratka, da ni samo ne. In ta druga, imamo tudi princip prevlade interesov in jaz mislim, da smo najmanj na enem primeru Hidroelektrarne Mokrice celo na tem, da bomo tako stvar morali spraviti, kjer je seveda taka, mislim izkazano, bom rekel, neko nasprotje temu. Jaz upam, da bomo uspeli, čeprav se tam zatika, morda bomo kasneje še kakšno besedo več o tem rekli.

Zdaj še, o / nerazumljivo/ sem rekel. Strokovni popravki. Jaz mislim, da strokovni popravki so možni. Jaz imam, to pa na glas rečem in to me poznajo že več let, en zelo grenak priokus glede določanja območja Nature 2000. Jaz lahko rečem, da je bil zelo interesno nastavljena zgodba, da ja čim več, da bomo ja ta boljši, da bomo ja povsod imeli. Druge države imajo par procentov, pa dobijo isti denar kot mi. Jaz bi rekel, nič hudega, če imamo mi 70 ali pa 40 % tega pa, dobili toliko, da bodo lahko vsi zastonj živeli. To ni pravično, če mene vprašate napram temu. Po drugi strani smo pa lahko ponosni na naravo po tej plati, in jaz mislim, da se bo tukaj moralo nekaj narediti. Seveda, zaželena bi bila enkrat strokovna revizija tega, samo ne vem kako so ti cehi povezani s sabo ali kaj bi iz tega ven prišlo in na kakšen način. Jaz bi poizkusil s tisto mehkejšo zadevo, spoštujmo naravo, prilagajamo stvari, poskušamo lomiti in jaz mislim, da tukaj bomo prihajali na tisto, kot sem rekel, manj konservatorstva in več varstva. To sem mislil predvsem neko metodo, ki jo imamo prostorski načrtovalci, narediš neke razvojne možnosti nečesa, recimo neke ceste, neke proge ali, če hočeš, vodovarske rešitve, narediš ranljivost tistega prostora in potem seveda tehtaš kateri se lahko prilagajaš in ta metoda, bi rekel, jaz bi to seveda poskusil in bi videli, če z mehkimi stvarmi pridemo skozi, če ne pa tudi s kakšnimi večjimi, ampak kot minister za naravo, če bom minister, seveda se bom v osnovi, se bom boril tudi za naravo in seveda divje živali, ampak sem povedal prej, tudi o ravnovesju. Ravnovesje je zame pa beseda, ki jo morajo dokazati na obeh straneh kaj se lahko iz tega / nerazumljivo/. K sreči šakal ni divjad, ampak da, k sreči je šakal divjad in ni pod resorjem varstva, tako da je prosto loveča žival in jo lahko nezaščiteno, bom rekel, tudi lovijo. Tako sem samo na tisti del stvari povedal.

Ja, za potresno resolucijo, tukaj soglašam, nima kaj reči. Šele na začetku smo šli, bomo pa tako kot ste rekli, bajte naprej delati in naprej, bom rekel, opraviti.

Kaj se mi zdi boljše upravljanje? Boljše upravljanje je to da, še enkrat, mi imamo kar nekaj teh parkov in drugih, bom rekel, notri, in imamo kar nekaj institucij že na tem delu. Saj če imamo manj direktorjev, ne bo nič slabše. Če bomo imeli manj, tistih administratorjev tudi ne bo in štirje bodo skupne finance itn. in nekaj tega. Drugič. Tudi strokovne teme se lahko specializirajo in pomagajo drug drugemu. Skratka razmišljam več o sodelovanju tega in morda kakšno delovno mesto na strokovni plati dobiti in tudi neke prakse zagotoviti, pa tudi če hočete na način stvari, kjer naši kolegi praktično, da iščejo zdaj spet bom rekel kompromise. Ni veliko, ampak mislim, da bi vsaj nekaj lahko v to smer se spravili noter.

O obnovi in hitrejšem... Zdaj bom pa že malo povezal tudi vas, pa sta oba vprašala na tem, pa še kolega, bom rekel, ostali, tako da bom na vse tri poskušal odgovoriti. Naša ali pa moja predstava o tem je, ko smo pisali te zakone je seveda, da moramo najprej priti iz splošne določbe območja poplav tega, tega dela do tega, da dobi vsak državljan, ki je imel poškodovano hišo, najprej individualno pogled, pogovor, oceno, na koncu tudi sporazumno odločitev ali odločbo. Upravičen si, moraš iti, zaradi varnosti, ne moremo tam ščititi iz kakršnih koli razlogov in da je ta prvi del opravljen. Tega mora opraviti državna tehnična pisarna, oz. služba Vlade za obnovo. Jaz domnevam, da od teh potencialnih 330 za nadomestitev in teh 80 za nadomestno gradnjo se zna na različne načine odzvati glede na lastno situacijo. Prvo je to, kar ste tudi zadnjič to pojasnili, dajte jim povedati, kje približno pa imajo možnosti novih lokacij. Zato smo z občinami začeli te pogovore. Moram povedati, da ene občine so že dosti razmisli in že kar predlagale kje bi lahko bile te nove lokacije, v enih pa še ne. So rekli, počakajte, najprej ljudje vedo sploh za kakšen denar gre, se boste lažje potem pogovarjali. Jaz domnevam, da bo prva skupina ljudi, bom še enkrat zelo natančen, sama izbrala, glejte, tam vemo za določeno nepremičnino, stanovanje, hišo, mislim, da je enakovredno temu kupi, mi to zamenjajmo in pridemo do stvari, ki bi bila najhitreje rešljiva, če je na trgu in če je to na takem območju, kjer je. Verjemite mi, da medsosedski ali pa kje odnosi, prej vedo kaj je kje, ko pa je iz Ljubljane, na kakšen način bo to šlo. Mi računamo, da bo kar veliko takih primerov. Drugo. Nekaj manj primerov bo verjetno takih, ki bodo želeli denar zato, ker so v taki življenjski fazi, rad bi šli že v dom, so starejši ali mlajši, pa se selijo; dajte nam denar, gremo drugam. Tudi s tem ne bomo imeli operativno prostorskih problemov seveda morajo pa dobiti svojo odkup nepremičnine in svojo škodo povrnjeno. Potem se začne pa ta tretji. In če imamo večino občin od teh ali vsaj deset takih, ki imajo po ena, dva, tri, štiri, pet do 10 manjših stvari, mislim da, in to smo dali vsem pobudo, dajte prosim na občini pomagati, da pridete, da pridemo skupaj z vami do zazidljivih stavbnih parcel, ki so že danes komunalno opremljena. Nakazalo je kar nekaj občin, da so take parcele na razpolago seveda nekje lastniško nedosegljive, ker so v zasebni lasti. Ne bo se razlaščalo takih, ki se jih ne more, ampak če se bo prišlo s skupnim pogovorom, bodo našli rešitev na to, da kupi parcelo in se tam zgradi nova hiša. Ali bo kdo želel imeti lasten, rajši denar, pa sam zgradi hišo ali mu bo država, saj bo pač predmet verjetno direktnega dogovora in kaj bo enostavneje. V primerih, ko je pa malo več, to smo pa videli predvsem v Braslovčah, pa v dobro Letušu in tem Zgornjem Savinjski dolini, tam so pa desetine hiš, beri 150 potencialnih v dveh občinah, v eni 130, v drugi še tudi, pa pripravljajo novo stanovanjsko sosesko, kjer je v lasti države en del, en del v drugih zasebnih, kjer so se že pogovarjali o njem in občina že zastavila zazidalni načrt, oz. recimo temu obnovitveni ali pa OPPN za obnovo, ki ima sicer nekaj okrajšav in z nami že poskuša strokovno ugotoviti primernost tega. V tem primeru pa pomeni soseska, ki bi jo vsaj začeli načrtovati in takoj, ko pridejo kolegi s temi 150, 120 in 130 na pogovor, se tudi specifike ugotovijo: kdo malo večje, kdo malo manjše itn. Seveda to je pa občina postavila logičen pogoj, država, oprostite, pomagajte mi komunalno opremiti, pripravite mi ceste in vse ostale zadeve, kar gre zraven. To so zdaj približno, bom rekel, tri opcije, ki so, bom rekel, v igri. Najbrž bo prišlo celo polovico manj objektov za delati na novo, ker bodo kakšno polovico tudi sami v lastni režiji z neko pomočjo tudi lahko naredili. Dokončno bomo to vedeli, naša državna tehnična pisarna je včeraj na sestanku z občinami povedala naslednji program. V decembru in januarju bomo te individualne pogovore s posamezniki opravili, se razume nekje prej, nekje malo kasneje, ampak v tem obdobju približno to. Tako da računam, da je takrat narejeno. Če imamo mi zakon recimo koncem leta sprejet, je en pogoj, da lahko potem zakon o obnovi se funkcionira, januarja da se pripravi, februarja se lahko prične. Jaz sem postavil en sam cilj, poskušajte zagotoviti hišo v prihodnjem letu, najkasneje pa še eno obdobje čez, medtem ko začasne rešitve so si pa bolj ali manj, vsaj kot kaže, lažje sami s pomočjo države tudi lotili, ki so / nerazumljivo/ pri sosedih in vsem tistim, ki so jim pomagali, ne, na tem delu. Če bo prišlo do kakšnih drugačnih zapletenih zadev, bomo po potrebi morali potrkati še enkrat k vam na vrata pa kakšno alinejco, bom rekel, tudi še še kje drugje po razpeljali.